Na drugi strani Atlantika, natančneje v Čilu, stoji simpatična hišica, ki se skriva med zelenjem tamkajšnjega gozda. Gozdna hiša, kot so jo poimenovali snovalci, po površini meri 225 m2, zaradi svoje zasnove omogoča gozdu, da raste skoznjo, kar pa ni edina njena posebnost.

Nedaleč od jezera Colico v zaledju Čila najdemo zanimivo gozdno hišico, katere podobo je zasnoval arhitekturni studio Triangular. Nahaja se v srcu tamkajšnjega gozda, nedaleč stran od obale jezera, ki je postalo priljubljena turistična točka. Celoten koncept temelji na čim manjši intervenciji v okolje, prav zato so hišo postavili kar na terenu, ki dovoljuje, da se tamkajšnja flora zlije z novograjenim objektom. Osnova projekta je pravokotnik, obrnjen proti severovzhodu, ki se razkroji, zato da bi obvaroval obstoječa drevesa. Rezultat sta nastala dva dela, ki stojita na edini neporaščeni površini, povezana z zastekljenimi hodniki.

Dve osnovni enoti, ločeni s steklenimi mostovi

Tudi namembnost obeh enot je raznolika. Lastniki so si želeli zgraditi počitniško hišo, v kateri bi bilo dovolj prostora za skupna druženja, po drugi strani pa bi še vedno nudila dovolj miru in zasebnosti. To so arhitekti dosegli z majhnimi atriji, ki ločujejo posamične predele. Zasnovali so tudi steklene mostove, ki tvorijo majhne notranje vrtove in ločujejo osnovni enoti. S tem so omogočili tudi večnamenskost uporabe, saj so objekt razdelili na štiri področja: predele namenjene družini, staršem, otrokom in gostom. Obe osnovni enoti sta postavljeni tako, da zagotavljata zadostno mero naravne svetlobe. V spalnicah se prebujate z jutranjim soncem, v dnevnih prostorih pa se sonce zadržuje tekom dneva.

Tudi pri izbiri materialov so se arhitekti ozrli po okolici. Izbrali so skeletno konstrukcijo, katero so pokrili s plehnato streho in ob straneh dodali les. Ideja je bila, da kot pri drevesu, lubje varuje notranjost, le da pri novonastalem objektu temna kovina varuje acetiliran les na fasadi in interjer iz borovega lesa. Konstrukcija stoji na betonskih temeljih, ki se sklapljajo z naklonom terena in varujejo leseno konstrukcijo pred zemeljsko vlago.

Fotografije: Nicolás Sanchez