Ob vznožju Pohorja, nedaleč od Maribora, stoji impozantna montažna hiša. Posebna je iz več razlogov, tudi zato, ker je naročnica njene edinstvene arhitekture hkrati njena preudarna ustvarjalka.
Arhitektka dr. Vesna Žegarac Leskovar, izr. prof. na Fakulteti za gradbeništvo, prometno inženirstvo in arhitekturo Univerze v Mariboru, si je zamislila hišo, ki zadošča potrebam njene zelo velike družine s štirimi odraščajočimi otroki, obenem pa je zelo povezana z naravo. In res: ko se sprehajamo ob hiši in skozi njene prostore, opazimo, da so vsi hodniki, stopnišča in sobe zaključene na način, da je na koncu stik z okolico oziroma pogled v naravo, sama lega hiše pa je načrtovana tako, da kar najbolje izkoristi tudi gibanje sonca in senc.
Dovršenost izdelave
Hiša je lesena montažna, zanjo pa so se odločili zaradi več razlogov, ki so pretehtali prednosti klasične zidane gradnje. »Predvsem me je pri leseni gradnji pritegnila ta dovršenost izdelave, zlasti pri prefabricirani gradnji, kjer je veliko elementov izdelanih v tovarni. Hkrati pa tudi hitrost gradnje,« pove Vesna in doda, da so imeli za vse skupaj; torej za gradnjo in selitev iz stare nepremičnine v novo na voljo le eno leto.
Drzne konstrukcijske rešitve
Podjetje Jelovica, s katerim je Vesna pred tem sodelovala tudi že na nivoju svoje poklicne kariere na Fakulteti za gradbeništvo, prometno inženirstvo in arhitekturo, Univerze v Mariboru, se je izkazalo za zelo odzivno, prilagodljivo in pohvalno. Izkazale pa so se tudi vse prednosti montažne gradnje, ki jo v zadnjih letih zelo napredovala. Omogoča namreč izredno drzne konstrukcijske rešitve in dovršene detajle družinskih hiš današnjega časa. »Lesene fasade, pohodne terase, pokrite pergole in nadstreški, ravne strehe, vse to nekdaj ni bilo mogoče zagotoviti pri klasičnih montažnih lesenih hišah,« pravi dr. Boštjan Ber iz podjetja Jelovica in dodaja, da je vse našteto danes brez težav izvedljivo.
Postavljena v 8 dnih
Kot smo že omenili, je bila dvoetažna individualno zasnovana hiša Leska postavljena izjemno hitro. Vso stavbno pohištvo, senčila in tudi lesena fasada je bilo izdelano že v tovarni in pripeljano na gradbišče, kjer so za montažo z grobimi zaključki in krovsko kleparskimi deli, postavitev nadstreškov, velike terase in zahtevne lesene fasade potrebovali okoli osem dni. Ker so hišo dobro zaščitili pred zunanjimi vplivi in izvedli pravilno odvodnjavanje, lahko kljubuje najrazličnejšim vremenskim razmeram, tudi vlagi, močnejšemu potresu in orkanskemu vetru. Po zaslugi zunanjih sten, ki imajo kar tri izolacijske sloje in odličnega stavbnega pohištva (oken in vrat), pa nudi še odlično zvočno zaščito pred zunanjim hrupom.
»V močnem neurju, ki se je zgodil tukaj v neposredni bližini, ko je lomilo drevesa, niso praktično ničesar slišali v notranjosti objekta,« pravi Boštjan Ber in zagotavlja, da je življenjska doba takšnega objekta merjena v generacijah. »Pred leti smo izvajali energetsko sanacijo na enem izmed naših večjih objektov. Pri tem smo dodajali izolacijski sloj na zunanji ovoj in zanimalo nas je, kaj se dogaja v notranjosti stene po 40-ih letih. In ko smo steno odprli, smo videli, da je notranjost praktično takšna, kot je bila prvi dan. Nedotaknjena, suha, brez poškodb.«
Blizu, a hkrati ločeni
Razmišljanje izven klasičnih okvirjev se kaže tudi v izvedbi prostorov. Jedilnica in dnevna soba sta blizu skupaj, vendar hkrati ločeni, kar se je izkazalo kot zelo praktična rešitev v družini s štirimi otroki.
»Ravno ko želiš pogledat nekaj na televiziji, takrat je istočasno najbolj živahno v kuhinji in ti zvoki potem včasih postajajo moteči. Zato smo si zamislili kuhinjo kot en nekako centralni in največji prostor, ki je tudi najbolj izpostavljen in pomaknjen v naravo. Tukaj se največ družimo, gostimo tudi goste ob kakih rojstnih dnevih, družinskih srečanjih, zato tudi tako velika miza. Hkrati pa sva nekako oba z možem želela dnevno sobo imeti v bolj umirjenem ambientu. Zato smo ta dva prostora oziroma ta dva volumna dejansko nekoliko zamaknili, pa vseeno povezali z dokaj velikim prehodom,« pojasnjuje Vesna.
Urejena okolica je pika na i
Celotno podobo hiše zaključi urejena okolica, pri kateri sta zakonca Leskovar sodelovala s krajinskim arhitektom Markom Klemenčičem, ki je izbral rastline, s katerimi ni veliko dela in tako stanovalci niso sužnji vzdrževanja. Na cestni strani so postavili nizko ograjo, izdelano v kombinaciji betona in aluminija s takšno orientacijo lamel, ki omogočajo pogled ven iz hiše, zapirajo pa določene poglede v hišo. Takoj za to ograjo pa se že začnejo zazelenitve, drevesa in lončnice …
V preživljanju časa v zunanjščini, zlasti na obeh terasah, kot notranjosti doma se družina zdaj že štiri leta počuti odlično. Vesna pohvali svojo pisarno, ki je na vrhu v zgornji etaži, zamaknjena čisto na konec hiše in omogoča potrebni mir za delo, otroci se veliko zadržujejo v svojih sobah, ki so relativno majhne kvadrature, vendar zaradi strešnih oken nikakor ne delujejo majhne, vsi skupaj pa se srečujejo tudi v glasbeni sobi, kjer mlajša hči igra bobne, zato je dobro izolirana z akustičnimi ploščami, in nenazadnje vsakodnevno tudi v fitnesu. Ugotavljajo, da ob takšni komoditeti dopusta niti ne pogrešajo, kljub temu, da sicer zelo radi potujejo.
Fotografije: arhiv Jelovica hiše, fotograf Martin Metelko
