Če imate prazno ali dolgočasno ograjo oziroma bi želeli zasenčiti svojo pergolo, ni lepšega kot vzpenjavka. Predstavljamo sedem vrst, ki bodo polepšale prav vsak vrt.

V zadnjih letih so po priljubljenosti narasle žičnate ograje, ki so odlično mesto za namestitev vzpenjavke – le-ta se bo kar sama ovijala okoli podore. Prav tako vam bo lepo uspevala ob lesenih, kamnitih ali betonskih ograjah, le malo pomoči bo potrebovala – z vrtnarskimi vezicami ali preprosto vrvjo iz jute jo boste morali usmerjati v njeni rasti. Ko se bodo razcvetele, bodo predlagane vzpenjavke vaš vrt napolnile z živahnimi barvami in čudovitim vonjem. Za še boljši učinek ob ograji zasadite več vzpenjavk, ki cvetijo v različnih obdobjih – in tako iz dolgočasne pregrade ustvarite pašo za oči. 

Bugenvilija

Ta enkratna mediteranska vzpenjavka ob pravilni negi uspeva tudi na celini, a potrebuje ogromno sončne svetlobe. Cvetela vam bo celo leto, vrt pa vam bo s svojimi bujnimi zimzelenimi listi krasila tudi pozimi. Raste hitro in lahko zraste tudi do deset metrov visoko, zato je priljubljena za senčenje pergol in drugih nadstreškov. Ker na celini ne prezimi, jo posadite v lonec in jo pozimi prestavite v zaščiten, a hladen prostor. Na Primorskem pa jo lahko sadite direktno na vrt.

Zvezdasti jasmin

Jasmin je zimzelena plezalka, ki spomladi zacveti s privlačnimi belimi cvetovi z nežnim vonjem. Raste bujno in dobro zastira poglede (zraste tudi do osem metrov visoko), prezimi pa tudi na celini. Uspeva tudi v senčnih in polsenčnih legah, potrebno jo je le zaščititi pred vetrom in zimsko zmrzaljo.

Kosteničevje

Kosteničevje nas očara s posebnimi cevastimi cvetovi prijetnega vonja, ter jesenskimi jagodami v rdečih ali črnih barvah. Pozimi odvrže listje, nekatere vrste pa moramo zaščititi pred zmrzaljo. 

Srobot

Ta hitro rasteča vzpenjavka nas od pomladi pa do pozne jeseni razveseljuje z majhnimi, a gosto posejanimi belimi ali vijoličnimi cvetovi. Sadimo ga lahko vse leto, a najprimernejši čas je pozno poleti. Posadimo ga tako, da so korenine v senci (ob ograjo, na primer, ali med gosto zasajene trajnice), vzpenjavka pa se bo nato kar sama od sebe povzpela proti soncu. 

Vrtnica popenjavka

Vrtnice plezalke in vzpenjalke nas navdušujejo s svojimi bogatimi cvetovi in prijetnim vonjem. Nekatere cvetijo tudi večkrat v sezoni. Obstajajo v različnih barvah in z različnimi velikostmi cvetov, zato se za prav vsakogar najde prava. Zrastejo v višino do petih metrov, potrebujejo redno zalivanje, večina pa jih tudi brez težav prezimi.

Glicinija

Glicinija je listopadna ovijalka, ki preraste tudi večje površine. Zraste tudi do osem metrov visoko in tvori dolga in dišeča socvetja. Zacveti že zgodaj spomladi in ohrani cvetove do srede maja. Potrebuje polno sonce in vlažna tla. 

Vzpenjava hortenzija

Vzpenjava hortenzija bo uspevala tako na soncu kot v senci. Cveti med junijem in julijem; zraste pa tudi do 15 metrov visoko. Je prezimno trdna, listopadna rastlina, ki se brez opore vzpne tudi do dveh metrov visoko.

Še nekaj malega o vzdrževanju

Sadike kupite v lokalnem vrtnarskem centru, kjer vam bodo znali priporočiti sorto, najbolj primerno za lokalno podnebje. Izberemo primerno osončeno mesto, nato pa pripravimo izkop. Po navodilih iz vrtnarije pripravimo mešanico prsti, ki bo ustrezala izbrani rastlini. Nekatere imajo rajši dobro odcedno in pusto zemljo, druge potrebujejo veliko hranil in vlažno prst. Zalivamo in prezimujemo po navodilih.

Večina plezalk bo potrebovala tudi sezonsko obrezovanje – nekaterim vrstam bo potrebno odrezati olesenele dele ali pa jih vsako leto razredčiti, da bodo lepo cvetele. Starejša kot je plezalka, več obrezovanja bo potrebovala.

A praviloma je s plezalkami le malo dela – to so namreč vrste, ki so se razvile tako, da si same poiščejo najboljše pogoje – s plezanjem po drevesnih deblih proti soncu, z zadrževanjem vode v svojih povoščenih listih ter z majhno potrebo po hranilih. 

Fotografije: Pinterest