Živopisen vrt ob reki ljubezni

V čudovitem okolju z neposrednim pogledom na Krko živi družina Bradač. Že vizualna povezava z reko bi nekomu povsem zadostovala za dobro počutje, lastnica vrta pa je šla še korak dlje in uredila okolico tako, da prostor utripa v odtenkih življenja.

0

Razgiban zeleni prostor, v katerega vsak dan pripihlja sveža sapica z bližnje reke, se nahaja v Marinči vasi na Dolenjskem. Parcela, na kateri stojita skrbno obnovljena hiša in stari kozolec, meri 1800 kvadratnih metrov, sam vrt pa je razdeljen na dva dela – zgornjega, ki je ob glavni cesti, in spodnjega, ki se spogleduje z reko Krko.

Spretna zamejitev

Na zgornjem delu se ob dovozu odpre pogled na trato, skalnjak in lično ograjo. “Parcela meji na glavno cesto in še cesto, ki gre navzdol proti reki. Zato smo postavili ograjo v obliki črki L, da se vrt malo zapre,” razlaga Jožica Bradač, ki je spretno zamejila okrasne gredice, nanizane med ograjo in trato. “Obrobljene so z železniškimi pragovi. Sin obožuje ta del, ker kosi zelenico, železniški pragovi pa ločujejo trato od okrasnih gred, tako ni nevarnosti da bi pokosil okrasne rastline.”

Za hišo, torej bližje reki, pa je vrt zasnovan v dveh nivojih. “Sezidali smo škarpo, prav tako smo na padajočem delu do sosedov zasnovali ograjo in za okras vgradili vrata, ki niso prehodna. Na tem delu vrta imamo več zasebnosti, tam gledamo na Krko, senco nam dajeta velik javor in stara hišna cibora.” Slednja se je pred časom posušila in da rogovila ni ostala gola, so nanjo namestili ptičje hiške.

Prav v delu, ki je bliže Krki, je je tudi zelenjavni vrt z visokimi gredicami. “Tam imamo kamilice, zelišča, solate, pravzaprav vse, kar na hitro rabimo doma. Več pa pridelamo na njivi, ki je deset minut stran, proti gozdu,” pojasnjuje lastnica.

Babičini geni

Jožica pripoveduje, da je ljubezen do rastlin prinesla s seboj na svet. “Že moja stara mama je rada vrtnarila, vseskozi je imela lončke z rastlinami in sem jo rada opazovala pri delu. Sama pa sem kot otrok hodila h Krki, kjer rastejo zvončki, jih izkopavala in nosila domov ter sadila v svoj gartlc.”

Z urejanjem okolice se je lastnica začela ukvarjati pred približno 20 let. “Rada obiskujem vrtove, tako po Sloveniji kot v tujini. Vsakič, ko sem se vrnila s kakšnega izleta po vrtovih, so se mi v mislih izrisovale ideje za domačo okolico,” pripoveduje lastnica. Tako je skozi leta poskrbela za idealno strukturo zelenega prostora.

Osnovno ogrodje njenega vrta danes tvorijo drevesa, med katerimi prevladujejo listavci, za trdnost in oporo skrbi tudi lesena ograja, ob kateri je posadila večje okrasne rastline zadaj in manjše pa spredaj.

Nežne barvne kombinacije

Jožica vselej previdno izbira in kombinira rastline. V barvni paleti daje prednost odtenkom, ki so ji najbolj pri srcu. Mestoma prevladujejo rdeče-bele kombinacije, drugod je v ospredju zgolj cvetoča belina, za katero Jožica prepričljivo pove, da je primerna za kamorkoli. Mestoma nas z milino objamejo roza in ciklamni odtenki, ki jo poleti izrisujejo cvetoče potonike. Te so lastnici vrta zapisane globoko v srcu, najbrž tudi zato, ker ima posebno potoniko še od stare mame. “Tista mi je najljubša. Je rdeče barve,” razkriva lastnica.  

Še nekaj izstopajočih rastlin opazimo v živahnem vrtu: kraljice okrasnih gred so hoste. Strastna zbirateljica ima na vrtu posajenih okrog 150 različnih sort. 

Kamen in kovina

Vidno vlogo v skladno zasnovani okolici imajo tudi kamniti zidovi in škarpe, pravljična lesena vrata ter stari kozolec. “Še od dedka je ta kozolec iz 1897 leta. Mi smo iz njega naredili garažo, mož ima notri tudi delavnico. Kozolec je lepa točka, naredi lep sprejem, ko pridemo domov. Za še lepši učinek pa imamo ob kozolcu posajene perunike in maslenice,” našteva Jožica.

Tudi kovinskih elementov v slikoviti okolici ne manjka. Spretni mojster, ki oblikuje kovinske izdelke, je Jožičin soprog. Izdelal je tudi privlačne oporne elemente za potonike in srobote. 

S ceste, ki se spušča proti Krki, mimoidoče pozdravijo srce iz bršljana in travniške cvetlice, ki se razraščajo v škarpah.

Dragocena vez z reko

Voda ima silno moč, česar se družina Bradač dobro zaveda. “Tukaj živim od rojstva. Kdor pride na obisk, je navdušen, ko vidi Krko. Jaz sem reke zelo navajena, reka je naša stalnica. Do prvega razreda osnovne šole smo hodili s kanglico zajemati vodo v Krko, ker takrat še nismo imeli vodovoda. Voda iz reke je bila zelo čista,” se spominja Jožica. “Tudi vrt smo vizualno povezali z reko – nismo zastirali pogleda na vodo, temveč smo pustili odprt pogled. Nič ograje ni ali dreves, le en dren imam na vogalu.”

Neposredno ob Krki je travnik, ki si ga družina Bradač deli še z dvojnimi lastniki. “Na obrežju smo postavili klopce in mizico, da se lahko ljudje usedejo, ko pridejo k reki. Tam smo imeli nekoč mogočno vrbo žalujko, pod katero so snemali nekaj prizorov Reke ljubezni. Stara vrba se je žal posušila, a smo nato hitro posadili novo,” razlaga lastnica, ki rada poudari, da vsakič, ko pride domov s kakšnega izleta ali potovanja, se sprehodi po vrtu in in se ozre proti reki. “Takrat vidim, da je doma res lepo.”

Fotografije: Jožica Bradač, Jasna Marin

Prejšnji članekIzjemna izkušnja bivanja v prenovljenih cimpračah na Goričkem
Naslednji članekMed starim in novim: garsonjera na 38 m2
blank
Novinarka in ljubiteljska fotografinja. Privlačijo jo edinstveni ambienti in predmeti, ki se jih je dotaknila vešča obrtniška roka. Rada odkriva vrtove, v katere je vtkana čarobna zgodba lastnikov. Nima televizije, zato pa polno knjig in barvit balkon.

PUSTITE KOMENTAR

Vpišite svoj komentar
Vpišite svoje ime

VARNOSTNA KODA *