Paviljon Expano: gorska silhueta v Murski Soboti

Ob Soboškem jezeru, ki mu v Prekmurju pravijo tudi Soboško morje, je svoj novi dom našel impresivni paviljon, s katerim se je Slovenija leta 2015 predstavila na svetovni razstavi Expo v Milanu, danes pa je pomurski dom idej, priložnosti in doživetij. O njegovih arhitekturnih značilnostih in materialih, iz katerih je narejen, smo povprašali arhitektko Nino Tešanovič, SoNo Arhitekti, in direktorja Direktorata za lesarstvo Antona Danila Ranca.

0

Slovenija je ena redkih držav, ki je razstavni paviljon ponovno postavila in umestila v novo okolje, kar je omogočala tudi njegova konstrukcija, saj gre za montažni objekt, ki ga je možno rekonstruirati. A kot pravi arhitektka Nina Tešanovič, SoNo Arhitekti, sam objekt pri selitvi iz Italije ni doživel kakšnih večjih predelav »edina večja sprememba je seveda bila iz tehničnega energetskega vidika, saj je paviljon v Italiji stal le 6 mesecev, medtem ko v Murski Soboti upamo, da bo še dolgo služil mestu.«

Oblika paviljona naj bi prikazovala celo bogastvo naše države, zato je zelo kompleksna, drzna in s takšnimi ostrimi robovi, ki metaforično prikazujejo »raznolikost Slovenije predvsem v njenih pokrajinah in terenu, kot so gorovje, kraške jame, doline in tako naprej. Sam les omogoča neverjetno drzne arhitekturne rešitve v tlorisnih kot tudi volumenskih zasnovah,« opisuje Tešanovičeva in dodaja, da je paviljon kot nekakšna gorska silhueta, ki sredi ravnice ob jezeru zelo izstopa in je tudi zato resnično lahko prikazan v vsem svojem sijaju.  

Kakšna pa je konstrukcija objekta v njegovem osrčju? Kot že omenjeno, je narejen pretežno iz lesa. Gre za kombinacijo med skeletnim lesenim ogrodjem in križno lepljenimi ploščami, kar je bila ena izmed prvih takšnih struktur v Sloveniji, medtem ko je fasada sestavljena iz smrekovih letev, torej iz lesa, ki ga imamo v Sloveniji v izobilju in nam je na dosegu roke. Ali kot pravi Anton Danilo Ranc, direktor Direktorata za lesarstvo:  

»Nam dejansko les pade skoraj na dvorišče in to je neizmerno bogastvo Slovenije, ki se ga mi na Ministrstvu za gospodarstvo vsekakor zavedamo. Letno nam priraste kar 9 milijonov kubikov lesa. Od tega ga 6 milijonov kubikov posekamo, seveda pa želimo, da ga bi čim več tudi predelali v izdelke z višjo dodano vrednostjo in da bi to količino, ki je sedaj okrog milijon pa pol kubikov letno, povišali na okrog 3 milijone kubikov letno. Jaz večkrat rečem, da je les favorit ali pa svetovni prvak na področju okrožnega gospodarstva. Kajti sam v osnovi je grajen iz CO2-ja, ga veže, poleg tega pa ko les predelamo v proizvodnji, je ta proizvodnja energetsko samooskrbna, kar dodatno prispeva k nižanju emisij toplogrednih plinov. Torej vabim vse, projektante, arhitekte, uporabnike, da uporabljate les, da ga vgrajujete v izdelke in da izkoristimo to našo veliko priložnost in naravno bogastvo Slovenije.«

Na Direktoratu za lesarstvo na Ministrstvu za gospodarski razvoj in tehnologijo skupaj s SPIRIT Slovenija, javna agencija izvajajo številne aktivnosti za promocijo lesa, ozaveščajo javnost, tako mlade kot otroke že v vrtcih in vse potencialne uporabnike ter z različnimi razpisi podpirajo številne projekte na področju lesne industrije. Njihov cilj je povečati pridelavo lesa v Sloveniji, povečati prodajno realizacijo v panogi in ponuditi priložnosti, ki jih nudi les z znižanjem emisij toplogrednih plinov. Njihov slogan se glasi »Uporabimo slovenski les«.

Fotografije: Expano

Prejšnji članekDezinfekcija doma: s parnim sesalnikom mala malica!
Naslednji članekLittle Pine Toys: lesene igrače, ki rišejo nasmehe na otroške obraze
blank
V televizijski oddaji Ambienti se pogovarjamo o lepih prostorih, zanimivih detajlih, navdihujočih vrtovih in sodobnih tehnologijah gradnje.

PUSTITE KOMENTAR

Vpišite svoj komentar
Vpišite svoje ime

VARNOSTNA KODA *