Sprva je na današnjem Muzejskem trgu stal dominikanski samostan, ki so ga v času Avstro-Ogrske prezidali v kaznilnico. Pozneje je tu stala šola. Ko so še to leta 2008 porušili, je območje dolgo časa samevalo, se preraščalo in počasi degradiralo. Zainteresiranih investitorjev za parcelo v središču starega mesta (pa hkrati s čudovitimi razgledi na Jadran) je bilo več, a tudi najbolj ambiciozne projekte so zaustavila obsežna arheološka izkopavanja.
Ko so tudi arheologi zapustili območje, je to spet prerasla narava, dokler se občina ni odločila ta del mesta – tik nad mestno plažo in le streljaj od Titovega in Garibaldijevega trga – nameniti garažni hiši, ki je koprske ulice osvobodila parkirnih površin.
Streha garažne hiše pa je postala trg, ki v središče svoje kompozicije postavlja os pogleda od baročne fasade Pokrajinskega muzeja pa do morskega horizonta, hkrati pa ponuja obilico razgibanih, senčnih in zelenih ambientov, ki so jih meščani takoj vzeli za svoje.
»Občina je želela prebivalcem mesta ponuditi nov odprt javni prostor, ki bi ga obiskovalci lahko uporabljali kot zunanjo dnevno sobo. Želeli so zelenja, sence, vodnih motivov, hkrati pa so želeli poudariti zgodovino tega prostora,« povedo v lokalnem arhitekturnem biroju Marasovic arhitekti, ki so prevzeli načrtovanje trga.
Arhitekti so pri načrtovanju upoštevali želje občine, arhitekturne omejitve garažne hiše, pa tudi zahteve Zavoda za varstvo kulturne dediščine, ki je narekoval uporabo sivega peščenjaka s poudarki iz lokalnega belega kamna.
»Trg smo oblikovali kot nadaljevanje srednjeveške mreže ulic in trgov,« povedo arhitekti, ki so tlorisno trg oblikovali tako, da poudarja glavne osi prostora, medtem ko so v prerezu želeli doseči čim bolj razgibano ureditev, na kateri bi imeli glavno vlogo lepi razgledi, senčna sedišča in vodni elementi.
»V park smo umestili dve dvignjeni platformi, ki sta nad streho garažne hiše ustvarili dovolj globine za saditev dreves. Na platformah smo ustvarili več manjših ozelenjenih ambientov, sorazmernih z velikostjo mesta. Vsa drevesa so postavljena nad stebri garažne hiše, ki reinterpretira klasični stebrni red, ki je obkrožal atrij nekdanjega dominikanskega samostana in avstro-ogrske kaznilnice,« razložijo avtorji, ki so zelo strogo mrežo garažne hiše zmehčali z organskimi oblikami zasaditev.
Zasaditve, ki so jih arhitekti načrtovali v sodelovanju s krajinskim arhitektom prof. Markom Dobrilovičem, obsegajo mediteransko rastje, dišavnice in trajnice, ki za obiskovalce ustvarjajo različna ozadja v različnih letnih časih. Raznolika urbana oprema pa ponuja številne možnosti uporabe, primerne za različne starostne in interesne skupine.
V ospredju zasnove pa je predvsem element vode: številne pitnike spremljajo tudi vodne prhe, ki so izjemno priljubljene med najmlajšimi. Voda na trgu igra več vlog. »Vodne elemente smo razpostavili po vsej površini trga. Poleg njihove estetske in hladilne funkcije pa ustvarjajo še zvočno kuliso za pristaniški hrup,« razložijo arhitekti.
Koper zdaj že več let sledi zelo zreli strategiji prostorskega načrtovanja. Občina nekdaj degradirana območja (od Žusterne, preko Semedele, Muzejskega trga, kmalu pa tudi Mestne tržnice) spretno integrira nazaj v javno tkivo, s tem pa Koper postaja eno (za obisk, pa tudi za življenje) najbolj privlačnih in človeku prilagojenih mest v Sloveniji.
Arhitektura: Marasovic arhitekti
Krajinska arhitektura: prof. Marko Dobrilovič
Fotografije: Jaka Ivančič
