Nadvse skrbno oblikovane in estetsko dovršene lesene izdelke lahko občudujemo pod znamko Lepota lesa. Vsi so plod znanja in spretnih rok Aleša Vebra, ki nadaljuje dolgoletno družinsko tradicijo rokovanja z lesom. Najbolj pri srcu izmed vseh vrst lesa mu je sadno drevje, ne brani pa se niti združevanja različnih vrst v z vzorci bogat lesen izdelek.

Delavnico Aleša Vebra najdete v Kresniških Poljanah, nedaleč od Litije. V njej se spontane in malo manj spontane ideje pretvarjajo v skrbno izdelane in unikatne izdelke iz suhega ter svežega lesa. Nad rokovanjem z lesom se je navdušil že v mladosti, rokodelsko žilico pa ima Aleš praktično v krvi.

»Prihajam iz družine z dolgoletno rokodelsko tradicijo. Že moj praded je imel tako imenovani “sedem brifung”. Oče je bil gradbeni inženir, ljubiteljsko pa se je ukvarjal tudi lesom. Dedek je bil kovač,« pojasnjuje Aleš in doda, da ga pri lesu najbolj privlači to, da pogosto v začetku ne ve, kakšen bo končni izdelek, saj ga les neprestano preseneča: » V svoji glavi osnujem osnovno idejo, ki pa se pogosto tekom procesa spremeni v nekaj popolnoma drugega. Spet drugič idejo najprej narišem na papir, določim dimenzije in izdelam izdelek.«

Sprva je izdeloval manjše lesene izdelke, od obeskov za ključe do svečnikov, v zadnjih letih pa je svoj asortiman razširil na več kot petdeset izdelkov. Velik del znanja je podedoval od očeta, sicer pa je v osnovi samouk, ki si pomaga s posnetki na spletnih kanalih in ob sodelovanju z drugimi ustvarjalci. Tako se je marsikaj naučil iz sodelovanja z Juretom Modrom iz Dola, veliko znanja pa je pridobil tudi ob sodelovanju z ekipo in zunanjimi sodelavci projekta Srce Slovenije.

Njegove izdelke odlikujejo izjemna spretnost obdelave lesa, edinstvenost, pa tudi estetika in uporabnost. Med predmeti najdemo tudi nadvse igrive izdelke, kot so vrtavke in piščalke.

»Vse izdelam sam. Običajno mi prijatelji in znanci les podarijo, v zahvalo oziroma spomin na drevo jim rad izdelam uporaben izdelek ter jih z njim obdarim. Tako imajo vsi moji izdelki neko zgodbo, ki se začne, ko je potrebno podreti drevo, ker je bodisi staro ali pa je odveč. Na nek način se njegova zgodba ne konča, vsaj dokler ga nekdo uporablja,« pove ustvarjalec. 

Doslej je stružil že več kot 50 različnih vrst lesa, najbolj ljub pa mu je les sadnega drevja. Med seboj rad združuje različne vrste lesa, saj na ta način nastanejo čudoviti vzorci, ki dajejo izdelkom poseben čar.

Pri obdelovanju lesa rad eksperimentira z različnimi oblikami, kar naredi izdelke še bolj unikatne. »Poleg skled, sem izdelal piščalke s spreminjajočim resonančnim prostorom, kar menim, da je precej redko, svečnike različnih vrst, solnice, sladkornice z leseno žličko…« našteva. Podpisal se je tudi pod namizne lučke, ki so nastale v sodelovanju s slikarko Metko Pepelnak.

Večina njegovih mojstrovin ostane v Sloveniji ali roma v katero izmed evropskih držav, nekaj njegovih izdelkov je našlo dom tudi v Ameriki in Avstraliji. Kot zaključi Aleš je nekatere izdelke oblikoval tudi trenutnemu času primerno: »Tukaj so tudi šatulje, različni ptički, jajčki, obeski za ključe in sedanji čas pandemije pa narekuje tudi oblikovanje “korone”.«

Več: Lepota lesa