Ob selitvi v novo hišo je pomembno, da arhitekturo dopolnimo tudi z domišljeno in skrbno izdelano opremo, ki nam bo služila še desetletja. Tokrat smo bili povabljeni v Spodnjo Savinjsko dolino, v topel, pa hkrati igriv ambient, ki ga je za par oblikovala arhitektka Mojca Hribar Kogovšek.

Že ko vstopimo v pritlično hišo na ravnici, od koder se pogledi sežejo neverjetno daleč na horizont, nas pozdravi topel objem. Lastnika sta arhitektki, specializirani za notranjo opremo, sprva izrazila željo po minimalističnem slogu; vseeno pa sta želela funkcionalne linije popestriti z naravnimi materiali in barvnimi poudarki. Arhitektka jima je zagotovila vse to in še več: obilo naravnih materialov (od lesa do tekstila, kovine in marmorja) je uravnotežila s čistimi linijami, za piko na i pa izbrala posebne dekorativne poudarke – od stenskih oblog pa do svetil.

V predsobi tako izstopi razgibana lesena stenska obloga z obešalniki za povrnhja oblačila ter pripadajoča konzolna omara, ki se lahkotno upira sili gravitacije. Pogled pritegne tudi drsna stena z ogledalom, ki navidezno poveča prostor, v resnici pa zakriva vhod v spalni del hiše.

Osrednji, bivalni del hiše, odlikujejo velike steklene površine. “Ker je naravna svetloba pomembna za kakovostno bivanje, so bivalni prostori odprti, zračni in nudijo poglede na naravo,” nam zaupa arhitektka in doda, da so jih zastrli le z nežnimi tekstilijami, ki ščitijo pred bleščanjem, hkrati pa imajo v prostoru močno dekorativno vlogo.

V tem prostoru se drug za drugim nanizajo jedilnica, kuhinja in dnevni kotiček. Vsekakor kuhinja z dolgim kuhinjskim otokom, za katerim se lahko zvrsti več oseb hkrati, zavzema osrednjo vlogo. Ta arhetipski prostor zbirališča, ‘ognjišče’, dopolnjuje tudi velik vgradni kamin, postavljen vis-a-vis kuhinji.

Dolg kuhinjski niz v beli barvi prekine le manjši delovni pult obložen z lesom; večina kuharskega procesa pa se odvija kar na kuhinjskem otoku, obloženim s tehničnim kamnom v izgledu marmorja. Vanj je vdelano tudi zanimivo leseno korito, v katerem so svoj prostor našle sveže začimbe in dišavnice – funkcionalen dodatek, ki bi ga bil vesel vsak ljubiteljski kuhar.

Lastnika sta v hiši želela tudi veliko odprtih polic za svojo knjižno zbirko. Le-ta je svoj prostor našla v domači pisarni, kjer je arhitektka veliko zaprto omaro popestrila z zanimivim lesenim izrezom; leseni boksi pa se kot samostojen element ponovijo tudi na nasprotni steni, poleg (pomenljivega) napisa ‘think outside the box’.

Na hitro pokukajmo še v drugi, spalni del hiše. Arhitektka je v spalnici velik poudarek namenila toplini – občutek udobnega zavetja je stvarila z izbranimi barvami, materiali in razsvetljavo. Pika na i pa je dolga zavesa, ki zastira veliko okno in ustvarja občutek intime, ne da bi popolnoma zatemnila prostor.

Toaleto je arhitektka popestrila z zanimivo izbiro mozaičnih ploščic v zlatih tonih, na katero je izven osi postavljeno veliko okroglo ogledalo. V kopalnici pa je z uravnoteženo izbiro materialov in barv ustvarila občutek domačega wellnessa.

Vsekakor nas je interier, pisan na kožo ljubiteljema dobre hrane in dobre knjige, navdušil – tako v svoji preprostosti kot v preciznem načrtovanju in izvedbi kompleksnih detajlov.

Interier: Dizart, Mojca Hribar Kogovšek

Fotografije: Miran Kambič