V oddaji Ambienti smo obiskali že več kot tristo slovenskih domov in vrtov, vam predstavili predane lastnike in skupaj s strokovnjaki iskali odgovore na vaša bivanjska vprašanja. Ob jubilejni stoti oddaji, ki na male zaslone prihaja aprila, pa smo se odločili, da se tudi mi oddahnemo: v deveti sezoni se bomo tako skupaj razvajali v objemu počitniških domov in si dušo odpočili na obiskih pri domačih kulturnih ustvarjalcih.

Občutek zadovoljstva smo iskali v počitniških domovih Slovencev, ki uspešno prevajajo duha tradicije v sodobni čas; v stanovanjih tujcev, ki so si pri nas uredili svoj »mali raj na zemlji«, ter pri številnih umetnikih, pri katerih je kultura dobesedno doma.

Počitniški domovi

Tako smo ob reki Pišnici v Kranjski Gori našli novo brunarico iz pravokotno rezanega smrekovega lesa. Lastnik si je vedno želel leseno hišo ob potoku: »Moj ded je bil gozdar, tesar. In ni naključje, da je imel tudi tesano hišo. Takrat se še ni žagalo in lepilo kot danes, ampak je bila hiša iz masivnega lesa, prav tako, kot je zdaj moja. In ko sem preživljal počitnice pri njem, je ta hiša dajala posebno toplino. Kot otroku se mi je to tako vtisnilo v spomin, da sem rekel, če bo le kdaj mogoče, bi tudi jaz imel takšno hišo.« In jo je postavil – na idiličnem bregu reke.

Ustavili se bomo tudi na Hrvaškem, v Vrsarju, kjer je slovenski par prekrasno obnovil tradicionalno istrsko hišo, zapisano v register kulturne dediščine. Tudi v njeni notranjosti– čeprav povsem novi – kar veje od rustikalnosti. »Če bi uporabili malo drugačne materiale, bi bila ta hiša lahko zelo minimalistična, s pravimi materiali, posameznimi kosi, starinami pa smo vanjo vnesli tudi ta posebni sredozemski čar,« pripoveduje arhitektka Lidija Rutar, ki je vodila prenovo.

Tradicionalna istrska hiša v Vrsarju. Foto: Lidija Rutar

V Ljubljano po staro meščanskost

Obiskali bomo tudi stanovanja v Ljubljani, v katerih so si dom uredili Avstralec, Tržačan in starejši par iz Amerike. Vsa tri so opremljena v bogatem meščanskem slogu, ki nas popelje v čas kulturnega razcveta pod okriljem Žige Zoisa. Prav on je bil navdih za opremo stanovanja za ameriški par, ki je stanovanje kupil v Zoisovi palači. »Iz zidov kar kipi umnost, se vam ne zdi?« nas polna spoštovanja do kulturne dediščine, v kateri je vodila prenovo, sprejme oblikovalka Jade van Baaren. Zanimiva je tudi zgodba Tržačana, ki se je v Ljubljano preselil zaradi dela: čeprav je kupil staro delavsko stanovanje, je želel v njem ustvariti vtis meščanskosti. Ta občutek sta z arhitektom Borom Pungerčičem dosegla tudi s polaganjem starega, vintage parketa, ki se mu sprva upirali vsi mojstri: »Investitor pa je vztrajal: ‘Točno to želim: želim pod, ki škripa!’« se anekdote spominja arhitekt.

Meščansko stanovanje v Ljubljani. Foto: Ambienti

Po duhovnost in kulturo v najbolj neverjetne zasebne ambiente

Posebna poslastica bo tudi obisk Luz, Perujke z indijanskimi koreninami, ki je z možem v Prlekiji uredila sonaravni prostor za ohranjanje kulturnih, etnoloških in duhovnih vrednot starih ljudstev. Na posestvu sta z lastnimi rokami zgradila številne objekte, prekrila hišo s slamo in ustvarila interier, kot ga še niste videli. K njima se vsak teden vozijo somišljeniki in umetniki, ki se v objemu naravnega okolja sprostijo in napolnijo z energijo.

Pri igralki Aleksandri Balmazovič. Foto: Ambienti

Pokazali bomo tudi nekaj kulturnih rajev. V svoje prostore so nas namreč povabili slikarka Nataša Menart, keramičarka Anja Slapničar, igralka Aleksandra Balmazović in vsestranska umetnika Polona in David Ličen. In če je vsak od njihovih domov poseben, je to zato, ker so v oblikovanju izhajali predvsem iz sebe, iz svoje ustvarjalne potrebe in lastnega navdiha. Pri njih ne boste našli kataloških rešitev, ampak pohištvo, nabito s pomeni, spomini in zgodovino. Tako je v domu slikarke najpomembnejša velika jedilna miza, za katero rada gosti svoje prijatelje, še raje pa po svetu razseljene hčere; keramičarka pa je kot edini material za svoj ateljeje izbrala domačo smreko, posekano v družinskem gozdu.

Gradnja z lesom

Prav sečnja v domačem gozdu bo tudi ena izmed tokratnih tem oddaje. V želji po spodbujanju trajnostne gradnje bomo letos poseben poudarek namenili gradnji z lesom. Njene prednosti so namreč resnično osupljive. Les je obnovljiv material, ki ga je po končani življenjski dobi stavbe mogoče preprosto reciklirati; potrebuje dosti manj energije za pridelavo in obdelavo kot drugi gradbeni materiali; v lesenih hišah pa shranjujemo tudi v desetletjih nakopičen ogljikov dioksid. Masivna lesena konstrukcija je tudi odpornejša proti potresom kot zidana gradnja; ni gorljiva; hkrati pa nam les v interierju s svojo neponovljivo teksturo, vonjem, vpijanjem in oddajanjem vlage ustvarja prijeten in kakovosten bivanjski prostor.

100. oddaja Ambienti

Tudi ustvarjalci se bomo letos obračali v preteklost, k začetku oddaje Ambienti. 4. aprila bomo namreč na vaše televizijske zaslone pripeljali že stoto oddajo, v kateri se bomo razgledali po najlepših predstavljenih domovih doslej.

Oddaja z voditeljem Boštjanom Romihom ter novinarji Jasno Marin, Anjo Prusnik in Stanetom Sušnikom bo na sporedu od 14. marca vsako soboto ob 18.10 na TV Slovenija 1, ponovitve pa bodo predvajane trikrat na teden na TV Slovenija.

Voditelj: Boštjan Romih, foto: Mateja Jordovič Potočnik in Ambienti, ličenje: Barbara Husu, stiliranje: Jana Koteska, oblačila: Sportina, fotografirano v salonu Harvey Norman