Pot do lastne hiše je kompleksen proces, s katerim se običajno srečaš le enkrat v življenju in se ne moreš opirati na svoje pretekle izkušnje in znanje. Zato so za tiste, ki se šele odločajo za gradnjo, še bolj dobrodošle izkušnje strank, ki so že prehodile to pot. V seriji zapisov bomo spremljali zgodbo Maše in Denisa Šketako od prvih želja po lastnem domu do vselitve. V prvem prispevku bomo v pogovoru z njima in Lumarjevim svetovalcem Gašperjem Fistravcem spoznavali začetek projekta do podpisa pogodbe o gradnji hiše Lumar.

Stanovanje ali hiša, zidana ali montažna hiša?

»Midva sva pravzaprav prvotno iskala stanovanje, ker pa v naši okolici ni bilo primernega, sva začela razmišljati o lastni hiši. Niti ne o zidani hiši, ker sva oba živela v takih hišah in naju je motilo, da so to pogosto nikoli dokončani projekti. Pri montažni hiši pa se lahko odločiš za hišo na ključ. Poleg tega so zdaj drugačni časi, ni časa za iskanje posameznih ponudnikov. Nama je bilo to, da pri Lumarju dobiva celoten paket, da poskrbijo tudi za vse podizvajalce za notranja dela, super. In seveda tudi hitra gradnja – pri Lumarju ti lahko v nekaj mesecih postavijo dom,« razloge, zakaj sta se odločila za montažno gradnjo, pojasni Maša Šketako.

Denis in Maša Šketako.

Že ko sta pregledovala ponudbo nepremičnin, je Denis Šketako opazil oglas Lumarja in takoj ga je pritegnila hiša iz linije Terra. »Bila je popolnoma v najinem slogu, nizka in moderna pritlična hiša,« pove. Kar takoj je poslal povpraševanje in Lumarjev svetovalec Gašper Fistravec je hitro vzpostavil stik z njima. »Pri nas je tako, da ko dobimo povpraševanje s spleta, se potrudimo, da stranko čimprej kontaktiramo. Z Mašo in Denisom smo se že pri klicu dobro ujeli in se kmalu dogovorili tudi za sestanek v živo pri nas v Mariboru in v vzorčni hiši,« pritrdi Gašper.

Pritlična hiša Lumar Terra.

»Pozneje sva seveda pogledala tudi druge ponudnike, predvsem na sejmu, kjer je več ponudnikov na enem mestu. Ampak ko sva se začela pogovarjati z Lumarjem, sva se kar odločila, da najino zgodbo nadaljujeva z njimi,« prizna Maša. »Prvi stik je res pomemben in tu gre zasluga Gašperju, ki je bil zelo potrpežljiv z nama. Vse je bilo transparentno, ni bilo nekih skritih stvari. Dobila sva vse informacije in mislim, da če pri nekom začutiš to zaupanje, je škoda tratiti čas in energijo drugje.«

Notranjost vzorčne hiše Primus-R 150 iEDITION v Dragomlju.

Kmalu sta se odzvala Gašperjevemu vabilu in obiskala vzorčno hišo v Dragomlju, saj sta želela montažno hišo videti in občutiti. Šla pa sta še korak dlje in obiskala Lumarjeve hiše v soseščini, kot pove Maša: »Želela sva videti, kako je živeti v taki hiši. Vedela sva za dve Lumarjevi hiši v okolici in sva šla pogledat, ali je tudi po desetih letih prijetno.« »Predvsem me je zanimalo, ali so stikala, vtičnice trdne. Glede na to, da je osnova les, sem se moral prepričati. To je bilo prvo, kar sem pogledal,« jo v smehu dopolni Denis. »Prepričala sva se lahko tudi o zvočni izolaciji, saj so otroci v zgornjem nadstropju igrali nogomet. Presenečen sem bil, da se ni nič slišalo.« Všeč jima je bila tudi toplina hiše, poudari Maša: »Takoj, ko sva vstopila v hišo, sva čutila toplino. Bilo je konec oktobra, in čeprav niso ogrevali, je bilo prijetno toplo povsod, tudi v kopalnici. Po najinih izkušnjah pri zidanih hišah v prehodnem obdobju, ko še ni dovolj hladno za vklop ogrevanja, ni tako.«

Menjava parcele na začetku projekta

Ko sta se Denis in Maša začela pogovarjati z Lumarjem, sta že imela parcelo, ki sta jo podedovala, sta pa kmalu ugotovila, da ne bo šlo vse po njunih željah. »Lokacija je bila zelo zahtevna. Začeli smo usklajevati projekt, vendar smo ugotovili, da je to, kar si želita, na tisti parceli neizvedljivo oziroma končna arhitektura ne bi bila primerna,« pojasni Gašper.

Parcela, na kateri se gradi hiša Primus-D 140.

»Moram povedati, da je Lumar od začetka upošteval najine želje. Naredili so izris pritlične hiše na prvotni lokaciji, ker sva res želela pritlično hišo. Kmalu smo ugotovili, da bi bil tloris take hiše zaradi prostorskih načrtov naše občine nefunkcionalen. Zato sva se odločila, ne bova gradila na podedovani parceli in sva v dveh mesecih kupila drugo, ki se je pozneje res izkazala za boljšo,« pojasni Denis in doda: »Ugotovili smo, da na drugi parceli ni bilo možno graditi pritlične hiše, zato sva se potem odločila za hišo Lumar Primus-D 140

Hiša Lumar Primus-D 140.

Pomoč urbanistov

V tej fazi sta Maša in Denis že tesno sodelovala z Lumarjem in njihovimi zunanjimi strokovnjaki za urbanistične storitve. Gašper pojasni njihovo vlogo: »Naši urbanisti skrbijo za urbanistični del in so direktno povezani z našimi kupci. Poskrbijo za lokacijska mnenja, soglasja, za gradbeno dovoljenje, pa tudi vodijo postopek za stranko. Ker so specialisti, znajo poskrbeti, da se v doglednem roku in brez nekih dopolnitev pozneje pridobi tudi gradbeno dovoljenje.«

Maša prizna, da o upravnih postopkih nista veliko vedela, čeprav sta se jih sproti učila, jima je bila pa pomoč Lumarja in njihovih zunanjih strokovnjakov za urbanistične storitve neprecenljiva. »Midva sva jih pooblastila, da so v najinem imenu peljali postopke. Če bi se sama lotila, bi verjetno obupala nad vso potrebno dokumentacijo. Tako pa so oni vodili vse postopke in nama po e-pošti pošiljali soglasja in drugo dokumentacijo. Morala sva jo le pregledati in sproti shranjevati, seveda pa sva od njih kadarkoli dobila odgovore, če česa nisva vedela. Pomoč sva čutila tudi drugače. Če sva se s specifičnim vprašanjem obrnila na upravno enoto, si pogosto nisva znala tolmačiti odgovora in so nam Lumarjevi urbanisti vedno razložili, kaj to pomeni.«

Prilaganje kataloške hiše željam

Čeprav je bila Denisu in Maši všeč že hiša iz kataloga, jima je Gašper že na začetku sodelovanja povedal, da jo lahko prilagodita po svojih željah. »Ko dobiš ta občutek, da se vse da, se prepustiš željam. Pravzaprav so meja le finance, drugače ni stvari, ki je pri Lumarju ne bi mogli izvesti,« povesta.

Izris hiše Primus-D 140.

»Začeli smo pri tipski različici hiše Lumar Primus-D 140. Pozneje smo naredili izrise več različic, nekje pri tretji smo rekli ‘to je to’ in smo podpisali pogodbo. Potem je še nekaj časa namenjenega usklajevanju notranjosti, ko se pripravi končen projektni načrt. To je tudi normalen postopek pri nas,« pojasni Gašper.

Prilagajanja so bila postopna, se spominja Maša: »Na vsakem sestanku ali tudi, ko smo se z Gašperjem slišali po telefonu, smo nekaj spremenili. Mislim, da sčasoma, ko gledaš, si mogoče malo bolj predstavljaš, dobivaš ideje in se začneš spraševati, ali jih lahko uresničiš. To so detajli, ampak nama je res veliko pomenilo in na koncu je bil najin načrt res precej drugačen od tipske hiše. Gašper je bil ves čas v stiku z arhitekti, jih spraševal, kaj je možno in smo iskali kompromise. Vedno so našli neko rešitev.«

Finančni vidik prilagajanj

Finančni vidik projekta je za kupca zelo pomemben in pri Lumarju skrbijo za to, da je z njim ves čas seznanjen. »Vedno sva dobila informacijo o stroških. Videla sva, kaj bi pomenilo, če bi na primer dala celo steno v steklo. Hkrati pri Lumarju gledajo tudi na Eko sklad – vodijo namreč cel postopek za pridobitev sredstev iz Eko sklada – in se glede na to prilagaja načrt. Vse je transparentno in zelo hitro dobiš povratne informacije. Večinoma sva v enem dnevu dobila odgovor, res so zelo odzivni,« pove Maša.

Finančna ocena ob podpisu pogodbe z Lumarjem je že precej natančna in se ne razlikuje dosti od realne na koncu projekta. »Hišo poskušamo do podpisa pogodbe čim bolj definirati. Naša prednost je, da lahko hitro podamo informacije, koliko stane celotna hiša. Pripravimo natančno finančno konstrukcijo, kjer je vse podrobno specificirano. Seveda se določene želje pojavljajo še pozneje, ampak kupec v vsakem trenutku točno ve, koliko kaj stane,« pojasni Gašper.

To, da se lahko vnaprej tako dobro določijo podrobnosti, je posebnost montažne hiše. »Midva sva imela še nedotaknjeno parcelo, pa sva že vedela, kje bodo vtičnice v hiši,« se nasmeji Maša in doda, da so pri tem v pomoč dobra predstava in digitalna orodja: »Ko dobiš izrisane renderje svoje hiše, se lahko pomikaš po njih in vidiš tudi širše. Lažje si predstavljaš zunanji izgled, denimo hiše z nadstreškom ali s teraso. Čeprav kupuješ hišo, ne razmišljaš samo o njej, ampak tudi o tem, kaj boš imel v okolici, boš imel letno kuhinjo, kako boš uredil vrt in podobno,« pove Denis.

Tri mesece od prvega izrisa do pogodbe

Od prvega stika z Lumarjem je Mašin in Denisov projekt zaradi menjave parcele trajal nekoliko dlje, od izbire druge parcele pa do podpisa pogodbe, ko se določijo končni tlorisi hiše in je osnova za pridobitev gradbenega dovoljenja, pa je minilo približno tri mesece.

Denis in Maša Šketako ob podpisu pogodbe.

»Devetega aprila 2020 sva šla na ogled nove parcele. Takoj smo naredili tudi izkop zaradi geoloških zahtev, da sva ugotovila, ali je parcela primerna za gradnjo. Prvi izris in renderje sva dobila v začetku maja, 21. julija pa sva že podpisala pogodbo,« se spominjata Maša in Denis. »Tri mesece je neko normalno obdobje za to fazo. Seveda je pri nekom hitreje, saj ni veliko sprememb, lahko pa traja tudi dlje. Normalno je, da se porajajo nekatera vprašanja, potrebna so prilagajanja glede parcele, želja, tudi glede financiranja,« pojasni Gašper.

Po podpisu pogodbe je običajno še približno šest mesecev, ko se kupec odloča za notranjost. O tej fazi, ki se zaključi s sestankom, na katerem se uskladi t. i. PZI, projektna dokumentacija za gradnjo, bomo pisali v naslednjem zapisu.

Več >>> Lumar

Foto: Lumar

Sponzorirana vsebina