Arhitekt te hiše, Boštjan Debelak, meni, da je hiša naše majhno zatočišče, velik dom pa sta narava in svet. Zanj je značilno premišljeno načrtovanje družinskih hiš, ki pa ne smejo biti predimenzionirane. Svoje poglede je tokrat uresničil za prav posebno družino.
Hiša nad Ajdovščino navdušeno kipi od barvite razigranosti. Ampak domovanje dveh kreativcev se ponaša tudi z nenavadno zasnovo, zaradi česar je dobila ime Hiša na pant.
V hišo, umeščeno na konec ulice in na strmo parcelo, vstopimo preko majhnega stolpiča. “Ko smo hišo načrtovali, smo na ulični vogal postavili tečaj, torej pant, okoli katerega se proti dolini razpira stavba,” pove arhitekt. “Iz ulične strani izgleda cela hiša, ki ima približno sto kvadratov, kot majhen stražni stolp. Ta element stolpiča je vzet iz historičnega arhitekturnega arzenala: gre za tipični ulični element, ki pa se pravzaprav ne pojavlja več. Vseeno, ko ga opazimo, nam zaigra srce.”
Stolpič premera skromnih dveh metrov je umeščen proti burji, tako da hiša lažje preseka veter in v svojem širšem zaledju ustvarja zavetrje. Na nivo ulice, v prostore z najlepšim razgledom na Vipavsko dolino, so umeščeni bivalni prostori, sobe, vsaka s svojim izhodom na vrt, pa so umeščene v nižje pritličje.
Poleg racionalne velikosti je eno izmed načel arhitekta tudi, da mora biti hiša narejena tako, da investitorji z njenim vzdrževanjem kasneje nimajo ne dela ne stroškov. Streha, pravi arhitekt, mora biti karseda kvalitetna in s karakterjem, prav tako vhod in dimnik. Podobno velja tudi za fasado in stavbno pohištvo, ki se, če je iz lesa, ne barva, ampak se prepusti naravnemu staranju.
Lastnika sta Polona in David Ličen, kreativca, ki v Ajdovščini vodita oblikovalski center Lična hiša. “Pomembno nama je bilo, da ima hiša veliko teraso, urejeno okolico, prostor za uživanje na vrtu, tako da potrebe po veliki hiši nismo imeli,” pove Polona. Hkrati s povsem funkcionalnimi željami sta želela v svojem novem domu združiti tudi tradicionalne vipavske arhitekturne elemente s skandinavskimi prvinami, ki sta jih občudovala tekom študija na Finskem. Tako je hiša tudi zunaj dobila leseno oblogo, ki v Vipavski dolini sicer ni tradicionalna; znotraj pa je vpliv Skandinavije možno čutiti na vsakem koraku – z majhnimi kotički, namenjenimi udobju, kot so kamin s klopjo, velika kad ali finska savna, ki jo je David izdelal sam.
Glede na to, da sta tudi sama kreativca, smo ju povprašali, koliko sta bila vpletena v načrtovanje hiše. “Ko sva načrtovala notranje prostore, nisva razmišljala o pohištvu, ampak kam bova obesila kakšno sliko,” se posmeji Polona. “Kot zbirateljema nama je bilo to zelo pomembno. Ker so otroci še majhni, nisva preveč vlagala v pohištvo, ampak se raje osredotočila na te majhne detajle.” Tako so slike svoje mesto našle v vsakem kotičku hiše – tudi v kopalnicah in otroških sobah. “Lahko rečeva, da v tej hiši zelo uživamo, jo imamo radi. Lepo je, ko te zjutraj razveseli kateri od motivov s sten, ti polepša dan, da ga začneš z boljšo energijo,” pristavi David.
Da je umetnost živa in uporabna, dokazujejo tudi številni drugi poslikani predmeti – od kitare, zalivalke za rože in unikatnega kolesa. David pravi, da jih nekateri predmeti s svojo obliko tako navdušijo, da se preprosto ne morejo izogniti čopiču in barvam. “Imamo tudi poslikan avto, ki nam služi kot prevozno sredstvo in kot poživitev samega mesta; kot premikajoča se slika,” še zaključi naš obisk.
Arhitektura: Boštjan Debelak
Fotografije: Klemen Kunaver
