Eva Prepeva je znamka, pod katero se skriva široka paleta ličnih keramičnih izdelkov, navdahnjenih z naravnimi barvami in motivi. Ustvarja jih Eva Ketiš, diplomirana slikarka, ki je odložila slikarsko platno in čopiče ter se lotila oblikovanja gline.
Eva je žena in mama, predvsem pa oseba, ki si ne predstavlja življenja brez oblikovanja gline, brez ustvarjanja. 33-letna Mariborčanka, sicer diplomirana slikarka, je svoje znanje pilila na Akademiji za likovno umetnost in oblikovanje v Ljubljani, po končanem študiju pa se je vrnila v rodni Maribor, kjer je nadaljevala svojo veliko strast do oblikovanja prekrasnih keramičnih izdelkov.
»Glina me pravzaprav spremlja že od majhnih nog, z njo me je seznanil oče, po izobrazbi likovni pedagog in glasbenik, ki je poskrbel, da sva z bratom imela zelo ustvarjalno otroštvo. Želja, da v roke spet vzamem glino, pa se je pojavila v času študija. Po diplomi sem si namreč vzela prosto leto, ker sem čutila da sem v svetu slikarstva nekoliko izgubljena, zato sem želela premisliti o vsem skupaj in poiskati neko svojo pot, ki bi mi bila bližja in bolj domača. In neskončno hvaležna sem, da sem to pot tudi našla,« pove Eva in doda, da ji glina nudi neskončne možnosti raziskovanja, kreativnosti in jo prizemljuje ter povezuje z naravo – zemljo in ognjem.
Sprva se je lotila izdelave unikatnega keramičnega nakita. Kot pove, gre za precej logistično odločitev, saj je živela v Ljubljani, medtem ko je bila peč za keramiko v Mariboru, majhen kose pa je bilo bistveno lažje prevažati sem ter tja. Pri oblikovanju nakita je urila svojo potrpežljivost, hkrati pa je razvila tudi poseben čut do detajlov, kar je kasneje prenesla tudi v skodelice in ostale izdelke.
Svoj slog opiše kot organski, morda celo rustikalen, včasih hudomušen. Predvsem pa navdahnjen z naravo in teksturami, ki jih najde v njej: »Predvsem pa se trudim, da bi moj slog bil avtentičen in da bi vanj vnesla tudi znanja in veščine, ki sem jih pridobila v slikarstvu in grafiki. Tako si prizadevam za nek preplet med umetnostjo in obrtjo, med ustvarjanjem in izdelovanjem. Rada ustvarjam v prostoročnih tehnikah, ker lahko tako dosežem še večjo unikatnost in organskost v svojih izdelkih. Vsak svoj izdelek dojemam kot drobno umetniško delo, ker praktično niti dva kosa nista zares enaka.«
Zaradi te predanosti do detajlov se prav posebej posveti podrobnostim, kot so pritrjevanje ročajev in umeščanje raznih dekorativnih elementov na skodelice. Njeni izdelki so tako dovršeni. Skladni kot celota. Uporabni. A kot pove, se ne ustavi le pri obliki izdelka in izbiri glazure, temveč jo vleče naprej, želja, da izdelku doda tisto piko na i. Bodisi z risbo ali drugim likovnim dodatkom. »To je najbrž posledica moje ljubezni do umetnosti, ornamentalike in risbe ter ilustracije,« prizna.
Ljubezen in trud, ki ju Eva vloži v oblikovanje izdelkov iz gline, je mogoče občutiti. S tem je njen namen dosežen. Da ljudje začutijo, da je keramiko izdelala oseba, ki je v izdelavo vložila vse svoje znanje in ljubezen. Skrb in premislek.
»Želim si, da začutijo, da je imeti unikatne izdelke v svojem življenju popolnoma nekaj drugega od komercialnih, množično produciranih predmetov. Sama sem mnenja, da je manj več in da bi naj bilo to, kar spustimo v svoje domove in svoj prostor, kupljeno premišljeno in z neko odgovornostjo do ustvarjalca, okolja in tudi sebe, v končni fazi. Morda se sliši že malo obrabljeno, ampak ko kupimo unikatni izdelek, ne kupimo samo predmeta, podpremo tudi nekoga, ki se trudi svet s svojo ustvarjalnostjo narediti nekoliko bolj unikaten, dinamičen – lepši,« pove ustvarjalka.
Prav tako si želi, da bi ljudje več pozornosti namenili temu, kar dajo nase, pa tudi iz česa pijejo ter jedo. Da se torej obdajo s stvarmi, »ki nosijo lepo energijo, lepo zgodbo in bolj zavestno ter prisotno uživati v majhnih stvareh v dnevu – na primer pitju kave ali čaja iz unikatne skodelice.«
V poplavi instant in masovne proizvodnje, je dandanes težko najti svoje mesto na tržišču. Zato ustvarjanje lastne blagovne znamke zahteva veliko potrpljenja in zaupanja. Ohranjanje teh, Evri predstavlja največji izziv: »Kako kot majhna podjetnica začetnica vztrajati na trgu, kjer si se šele pojavil, na trgu, kjer te nihče ne pozna. Pomembno se je zavedati, da je ustvarjanje keramike tek na dolge proge in da je pri tem procesu pravzaprav nujno, da mnogokrat končni izdelek tudi ne uspe. Polno je nekega raziskovanja in preizkušanja, ne da bi na koncu nastali izdelki, primerni za prodajo. Pot od trenutka, ko se odločimo, da se bomo ukvarjali z izdelavo in prodajo keramike, do trenutka, ko lahko od tega dela dejansko živimo, ni enostavna. Ampak, če delo z glino čutiš kot svoje poslanstvo, v bistvu nimaš izbire. Greš pač skozi vse te procese, doživiš vzpone in padce, vmes se razviješ kot oseba, zrasteš v mnogih pogledih in zgradiš zgodbo, ki je samo tvoja. In zame je ta zgodba bila res čudovita, pravzaprav je vsako leto lepša. Vse bolj namreč zaupam sebi in procesu.«
Vsestranski ustvarjalki zagona in energije za prihodnost zlepa ne zmanjka. V nadaljnje bi se še naprej ob keramiki rada razvijala tudi sama. Rada bi našla svoje mesto tudi onkraj slovenskih meja, ob tem pa ohranila avtentičnost pri svojem delu in še dodatno razvijala slog, po katerem bi bila prepoznana. Ker je trg keramike precej nasičen, si še naprej želi razvijati ideje, ki se ji zdijo izvirne in neobičajne. Kot pravi, je prav ta raznolikost tista, po zaslugi katere lahko ustvarjalci ponudijo čim širšo paleto izdelkov, med katerimi vsak najde nekaj zase.
»Pod črto je nekako cilj, da bi ustvarjala čimbolj svobodno in neobremenjeno, ob tem pa razvijala izdelke, ki bi bili blizu tako meni, kot strankam. Prek tega se z ljudmi najbolj povežem. Prek te ljubezni do umetnosti, do unikatnega, do hudomušnega in neobičajnega, vse, kar v svoje delo pač skušam ujeti,« še zaključi Eva.
