V interjerjih se zadnja leta vse bolj oddaljujemo od minimalizma in sterilnih prostorov. V ospredje prihajajo bogatejši ambienti z več barvami, teksturami in plastmi, ki pa kljub izraznosti ostajajo uravnoteženi in funkcionalni. Takšni interjerji niso več stvar pravil, temveč občutka in osebnih izbir lastnikov. Stanovanje v Ljubljani je odličen primer: je sodobno, drzno, brez belih sten in hkrati zelo domače.

Dvosobno stanovanje v novozgrajenem vila bloku sta lastnika opremila po načrtih arhitektke Tine Okoren, ki je namesto na minimalizem stavila na njegovo nasprotje – francoski šik. »Nismo želeli nekega klasičnega enobarvnega stanovanja, ampak dom, ki je oaza miru, v katerem se počutiš tako kot v hotelu. To pomeni, da je ambient zelo dodelan, za kar predvsem
poskrbijo barve, tapete, vzorci, teksture,« pove in doda, da se v takšnih prostorih tudi bolje počutimo. »Menim, da bele stene delujejo kot nedokončane stene. Stanovanja z belimi stenami kar čakajo, da se še nekaj v njih zgodi. Zato smo se odločili za unikaten, poseben interjer, ki ima svojevrsten karakter, je igriv in se v njem prepleta funkcija in estetika z roko v roki.«

Stanovanje nas v hipu, ko vstopimo skozi vhodna vrata, pozdravi prav scenografsko. Ker je hodnik dokaj ozek, so vanj namesto omare s klasičnimi krilnimi vrati umestili kar žametno zaveso, za katero se skrivajo police za čevlje in inštalacije. Zavesa se nadaljuje v tapecirano stensko oblogo, ki služi tudi za obešanje oblek. Na drugi strani vstopnega hodnika je vinilna
tapeta, ki se lahko tudi obriše, če se slučajno umaže. S polkrožno nišo in antik ogledalom se v nadaljevanju hodnika začne garderobna omara s krili iz ratana in steklenimi ročaji.

Mimo večjega ogledala z rustikalnim okvirjem in barvite tapete, pred katero stoji nizka omara opečnate barve s tapeciranim zgornji delom ter ročaji v obliki metulja in kačjega pastirja, nadaljujemo proti osrednjemu bivalnemu prostoru. Kuhinja je linijska in se začne s polkrožnim elementom, da nas v prostor pospremi z mehkobo. Njena posebnost so stenska linija z
LED-svetlobo, armatura, ki se odpira pri izlivu, da je manj dela s čiščenjem pulta, ter pomivalni stroj, ki se odziva na trkanje.

Bivalni prostor je zasnovan odprto. V njem so oblikovali različne kotičke za različne potrebe in dele dneva, medtem ko je oprema kombinacija unikatnih kosov, izdelanih po meri in dizajnerskih kosov. »Glavni dizajnerski kosi so stoli ob jedilni mizi, ki so udobni že skoraj kot enosed, viseče svetilo nad mizo, počivalnik Rex, okrogla barska mizica, ki je hkrati tudi zajtrkovalni
kotiček neposredno ob oknu in ki ustvarja občutek, kot da si v kavarni.

S premišljeno osvetljavo so poskrbeli tudi za intimno vzdušje ob večerih. V stanovanju je mnogo zanimivih detajlov, ki so vredni pozornosti, na primer velika lončnica ob izhodu na balkon ter resice, ki jih najdemo vsepovsod po stanovanju, denimo na prtu, omarici, preprogi, tabureju … »Ja, resice so na veliko mestih. Naredijo več dinamike v prostoru,« pojasni arhitektka.

Spalni del in toaletne prostore so tematsko in barvno prilagodili preostalemu ambientu. Zlasti pri kopalnici je bilo pomembno, da so k projektu pristopili dovolj zgodaj, saj so predvidene sive ploščice lahko nadomestili z izvirnejšimi, kljub majhni kvadraturi prostora pa jim je z dovolj omarami uspelo poskrbeti tudi za urejenost. Okroglo ogledalo je ambientalno osvetljeno od zadaj, linijsko svetilo spredaj pa poskrbi za dovolj svetlobe pri vsakodnevni negi. V spalnici so na steno za vzglavjem umestili tapeto, podobno kot v prehodu, vendar v bolj nežnih zemeljskih odtenkih, ki pomirjajo. Za strop in steno okoli tapete so uporabili močnejšo rjavo sivo barvo, ki strop vizualno malo zniža, da se v postelji počutimo bolj udobno, podobno kot v kokonu. Za stene garderobnega dela in strop so uporabili nežno bež barvo.

Stanovanje je dokaz, da se pri opremljanju doma minimalizem ne obnese vedno. Prav nasprotno – bogati ambienti nas zlahka presenetijo z domačnostjo, toplino in ugodjem bivanja.

Arhitektura: Tina Okoren

Fotografije: Vida Dimovska