Tina Okoren: Slovenci imamo najraje izčiščen slog

Z razmahom spleta in tehnologije je tudi slog naših domovanj postal vse bolj izbran in dodelan, saj lahko med brskanjem po spletnih straneh naletimo na številne ideje, ki jih nato želimo uresničiti tudi v našem domu. Z roko v roki z vse večjo ponudbo dandanes resnično ni več težko ustvariti domovanja po našem okusu, razmah ponudbe pa je prinesel tudi številne nove dileme in, za nekatere, vse preveč izbire. Prav zato se vse pogosteje po pomoč zatečemo k strokovnjakom, ki naše ideje znajo pretvoriti v stvarnost.

0

Dandanes je arhitekt za notranjo opremo skorajda nujen člen pri oblikovanju doma, saj ob poplavi idej in slogov le s težavo razberemo in umestimo pravega. Kot nam je zaupala Tina Okoren, mag. inž. arh., Slovenci najraje prisegamo na izčiščen slog, ki nikoli ni iz mode, saj nam omogoča, da ga z vsako sezono znova nadgradimo z dodatki.

Če začnemo s povsem splošnim vprašanjem, ki bo verjetno tudi najtežje: Kakšen slog prevladuje v sodobnih slovenskih domovih?

Uh, na to vprašanje je težko odgovoriti, okusi so namreč izjemno različni. Precej odvisno od vložka, ki so ga ljudje pripravljeni nameniti opremi domovanja, izbranega sloga, tudi profila naročnika … Odvisno je tudi, če gre za opremljanje prvega družinskega doma ali pa se prenove loti par, pri katerem so se otroci ravnokar odselili. Poleg tega so nekaterim ljubše drzne barve, spet drugi prisegajo na nevtralne tone. Trenutno prevladujejo pastelne barve, belina. Splošen trend je svetla, nevpadljiva kuhinja, ki ne gre nikoli iz mode. Modna bo desetletja, medtem ko imajo določeni trendi predvsem kratek rok trajanja. Svojim strankam priporočam, da opremo, ki jih bo spremljala dlje časa, kupujejo v nevtralnih barvah, dekoracijo pa prilagodijo trendom. To je izjemno praktično.

Kako pogosto pa se stranke pri vas oglasijo z idejami s spleta? Predvsem razmah Pinteresta nam omogoča brezmejno kreativnost pri opremljanju doma.

Res je, le redke stranke pridejo brez vsaj delno izdelanih idej. Običajno najdejo ideje na spletu, kot arhitekt pa si dolžen, da potegneš nek skupni imenovalec vseh. Pogovoriti se moraš s stranko, kaj jim je pri določeni ideji všeč in to upoštevati, če se smiselno vklopi v celoten koncept. Vsekakor je dobrodošlo, da prepoznaš stil posameznika. So mu všeč barve? Vzorci? Les? Tako dobiš občutek, kaj jim je ljubo. Zato je zaželeno, da ljudje imajo nekaj idej, ni pa dobro, da je stilov preveč. Bistvo interierja je v osnovi še vedno funkcionalnost, sledijo barve in obdelava. Skozi obliko pogosto pridemo tudi do izbire pravih barvnih tonov.

Dejali ste, da je Slovencem bistven interier, ki deluje na daljši rok, ne le nekaj sezon. Zakaj je temu tako?

Res je, gre za neke vrste varnost. Že ko mladi opremljajo in gradijo hišo imajo v mislih, kako bo le ta delovala, ko bodo stari. Tako že pri tridesetih letih prilagajajo hišo temu, da bo uporabna tudi, ko bodo v pokoju. Pri nas je namreč tradicija, da zgradiš hišo in v njej živiš vse do konca življenja, zato ne čudi, da pri gradnji razmišljamo desetletja vnaprej. A to je svojevrstno breme. Več kreativnosti si namreč dopustiš, če veš, da boš tu živel le nekaj desetletij, potem ko se otroci odselijo, pa si boš poiskal manjši dom, ki bo bolj ustrezal novemu življenjskemu slogu. Če razmišljaš tako, potem si več upaš in se bolj prilagajaš sebi, trenutni situaciji. Prav zato so pari, ki se odločijo za prenovo, ko se otroci odselijo, pogosto bolj kreativni, saj interier prilagodijo sebi in trenutnim hobijem, potrebam.

Kako pogost pa je v svetovnem merilu izjemno priljubljen skandinavski slog?

Skandinavski slog opremljanja je precej priljubljen, vsaj v neki meri. Pogost je predvsem v smislu dekoracije, medtem ko pohištvo ostaja nevtralno. Tudi otroške sobe so pogosto obarvane v pastelne odtenke. Ljudje, ki pogosto potujejo veliko idej najdejo tudi v tujini, v hotelih, v katerih so morda nekoč prespali. Tako so bolj drzni, saj jih ni strah uresničiti nekatere bolj nenavadne ideje, za katere so videli, kako delujejo v živo, medtem ko nekateri izbirajo predvsem med ponudbo v bližnjih pohištvenih centrih.

To je torej tista osebna nota posameznika. Kako pa jo dosežemo v povsem izčiščeni belini?

Nekateri majo resnično dober občutek za to, kako v domovanje vpeljati oseben karakter. Razobesijo slike po stenah, izberejo zanimive vzorce tapet ali pa posamične kose pohištva v drznih barvah. Če je slog pohištva v osnovi izčiščen je možnosti za dekoracijo res neomejeno. V kolikor pa občutka za ustvarjanje osebne note nimaš, poleg tega ti primanjkuje še časa, potem se na dekoracijo in osebno noto pogosto pozabi. Velikokrat tako pridem v hišo, ki izgleda, kot bi se ravnokar vselili, čeprav v njej živijo že nekaj let. Osebna nota pri interierju je kot osebni slog oblačenja – nekateri imajo zelo razvit individualni slog, drugi ne.

Kako torej na podlagi želja izbrati pravega arhitekta za interier? Je smiselno, da imamo le enega arhitekta, ki poskrbi tako za interier kot arhitekturo zgradbe?

Povsem odvisno od posameznika, pogosto pa se izkaže, da se tisti, ki se bolj spoznajo na samo arhitekturo stavbe, manj posvetijo interierju in obratno. Prav zato se mi zdi, da je bolje imeti dva ločena arhitekta, enega za arhitekturo in drugega za interier. Poleg tega imam občutek, da se za prvi del zanimajo predvsem moški, v drugem delu pa vajeti v roke prevzamejo ženske, zato je delo na interierju tudi karakterno drugačno. Pri izbiri pravega arhitekta za interier je pomembno, da se z njim lahko ujameš in sproščeno pogovarjaš. Reference niso vedno najbolj zanesljiv pokazatelj dela. Prav tako se ne gre zanašati na ponudbe in cene, saj gre za osebo s katero bom preživel veliko časa, zato je prav, da se ujameš. Sama veliko strank dobim po priporočilu drugih. Vsem predlagam, da se dobimo v živo in tako vidimo, kako se ujamemo. Pomembno je, da arhitekt upošteva vaše želje. Nekaterim strankam je sicer ljubše, da jih arhitekt usmerja, medtem ko imajo druge raje, da so v projekt v celoti vpletene.

Dandanes skorajda ni več hiše ali stanovanja, ki bi bila opremljena brez pomoči arhitekta za interier. Se strinjate?

Res je, k temu je veliko pripomogel tudi razmah revij ter oddaj, ki prikazujejo moderne interierje  in tudi Pinteresta, saj na prostor in dom vse bolj gledamo z očmi. Želimo, da so prostori slogovno usklajeni, da je pohištvo povezano v zgodbo. Včasih se ni toliko govorilo o stilih, poleg tega je bila tudi ponudba na trgu precej manjša. Sedaj je vse izjemno dostopno, veliko je ponudbe, s tem pa za nekatere tudi vse več negotovosti in zmede.  

Mi za konec zaupate še, kako je na oblikovanje domovanj vplivala virusna kriza. Ljudje vse bolj cenimo vrt,  balkone, glede na to, da smo bili za časa karantene velik del časa doma?

Sama sicer ne opažam bistvenih razlik, na splošno pa se mi zdi, da vse več ljudi razmišlja o tem, da bi ustvarili lasten vrtiček in posadili nekaj kultur, nekaj kar bi raslo in za kar bi lahko skrbeli. Pri prijateljih vidim, da se jih vse več loteva urejanja vrtov in balkonov. Primorani smo bili veliko več časa preživeti doma, kar je sprožilo razmišljanje o tem, kaj vse bi še lahko naredili, popravili, dopolnili. Ljudje so se lotili stvari, s katerimi so leta odlašali.

Fotografije: Klemen Korenjak

PUSTITE KOMENTAR

Vpišite svoj komentar
Vpišite svoje ime

VARNOSTNA KODA *