Dom osebno: minimalistično bivanje v belem

Poznamo veliko različnih slogov opremljanja interierjev. Lahko bi rekli, da jih je vsaj toliko kot modnih slogov. Tako pri oblačenju kakor pri opremljanju doma pa velja le eno pravilo in sicer, da naj bo dom ogledalo našega karakterja. Le v tem primeru je pristen in tako je zanimiv tudi tistim, ki jih povabimo na obisk.

0

Večina nas ima probleme s prevelikimi količinami predmetov, ki smo si jih nabrali skozi leta in od katerih se zelo težko ločimo. Malo manj pa je takšnih, ki jih preveliko število predmetov in barv moti in imajo raje tako imenovani minimalizem v opremljanju. Tokrat vam bomo predstavili dom slovenskega fotografa Igorja Anđelića, ki je poznan tudi kot oblikovalec interierjev. Podobno kot njegove fotografije, v večini primerov črno bele, so tudi njegovi interierji monokromatski in minimalistični, brez nepotrebnih okraskov in barv.

Osredotočeni minimalizem

Pa pojdimo po vrsti in morda za začetek povejmo nekaj o tem, kaj minimalizem sploh je. Minimalizem je življenska filozofija, katere začetki segajo v umetniški slog poznan po tem, da je bil osvobojen vseh nepotrebnih elementov in okrasov. Minimalisti pravijo, da je življenje veliko enostavnejše, če se znebimo vseh tistih stvari, ki jih ne potrebujemo nujno in se obdamo samo s tistimi, ki so nam pomembne. To je življenje brez obsesivnega kopičenja materialnih dobrin, ki prinese tudi duševni mir in osredotočenost na tisto, kar nam je najpomembnejše.

Tisti pravi minimalisti se tudi oblačijo preprosto, ponavadi v črno ali belo. Tako je bolj preprosto in ni nepotrebnega razmišljanja o tem, kaj obleči. Takšen je tudi Igor Anđelič, vedno oblečen v črno, medtem ko je njegov dom, ravno nasprotno, popolnoma bel.

Igorjeva hiša se nahaja v vasi sredi Ljubljane, na Krakovem. Zaenkrat se je lotil predvsem prenove notranjosti, zunanji del in vrt pa prideta na vrsto kasneje. V hiši je bilo potrebno narediti čisto vsa zidarska, elektroinštalacijska, vodovodna, telekomunikacijska in pleskarska dela. Na notranji strani strehe so bila narejena izolacijska dela, stara strešna okna so bila zamenjana pa še nekaj novih je bilo potrebno dodati, da je sedaj prostor še bolje osvetljen.

Namesto, da bi imela hiša klasično pritličje in nadstropje, se je Igor odločil en del stropa podreti in tako je pridobil odprt voluminozen prostor z dvema galerijama. To sta pravzaprav dve sobi, čeprav brez sten, namesto teh sta le ograji. Igor ima rad odprte prostore, ki pa, če je to potrebno, kasneje dopuščajo predelavo. Interier je popolnoma bel, kar prostor vizualno še poveča. Bele so tako stene, kot lesena tla in stropi, prav tako pa tudi pohištvo. Le v otroški sobi se, zaradi pisanih dekličinih igračk, prikrade nekaj barve.

Ni prostora za spomine

Igor je resnično pravi minimalst v svoj nov dom je prinesel samo tisto kar ima dejansko uporabno vrednost. Zato v njegovi hiši velja pravilo »no room for memories« in zato je lahko opremljena tako minimalno kot je. Kot rečeno, pohištva je zelo malo, pa še to je bolj ali manj takšno, ki je bilo že nekje uporabljeno in je tukaj v njegovem domu dobilo novo namembnost.

Steklena plošča denimo, ki je bila prvotno ograja v lokalu Pločnik, katerega solastnik je bil, je kasneje služila kot miza za zabavo, ki jo je organiziral v Moderni galeriji. Še kasneje jo je uporabil kot pregrado v svojem znamenitem Ljubljanskem lokalu Minimal, nato je bila nekaj let uporabljana kot njegova pisalna miza, sedaj v hiši pa služi kot kuhinjski pult. Leseni most, ki povezuje obe galeriji je bil nekoč del knjižne omare. Torej vse, kar je uprabljeno za opremo, je dobro premišljeno po načelu minimalizma. Zakaj bi kupovali in proizvajali nove potrebe, če lahko nekaj, kar že imamo, uporabimo drugače. Tudi sedaj, ko že nekaj časa živi v hiši in se morda pokaže potreba po novem predmetu ali kosu pohištva, razmišlja podobno. Najprej poskuša uporabiti kaj od tistega, kar je že oblikoval za kakšen drug namen, če to ne gre, pa oblikuje nov kos, pri čemer vedno razmišlja o več možnih uporabnih vrednostih.

Enako kakor za pohištvo, večnamenskost velja tudi za samo hišo. Če bi bilo potrebno, se ta namreč iz udobnega družinskega doma lahko hitro prelevi v razstavni galerijski prostor.

Zakaj ravno bela oziroma toliko beline nas je še zanimalo? Najprej zato, ker mi je svetloba izjemno pomembna, pove Igor. To še posebno velja za temne, zimske mesece, ko je zunaj manjka sonca. Najpomembnejša je dobra osvetlitev prostora. Veliko oken razporejenih na prava mesta ter popolnoma bel interier tudi prispevajo k dobremu počutju. Slednje je namreč eno izmed njegovih osnovnih vodil pri oblikovanju interierjev. Zato je izbral belino, ki je ob primerni osvetlitvi in z redkimi, izbranimi detajli, najbolj primerna. Najrajši od vseh, to belino in praznino imajo otroci, ki jo z veseljem zapolnijo, še doda Igor.

Fotografije: Igor Anđelić

PUSTITE KOMENTAR

Vpišite svoj komentar
Vpišite svoje ime

VARNOSTNA KODA *