Hortenzije so med najbolj priljubljenimi okrasnimi grmi, zato jih gojimo že dolgo. Naše babice so gojile vrtne hortenzije (Hydrangea macrophylla), ki so od poletja do jeseni krasile vrtove z velikimi kobuli rožnatih, modrih in rdečih cvetov. V zadnjih dveh desetletjih se je ponudba hortenzij v naših vrtnarijah močno povečala in tako so se vrtnim hortenzijam pridružile predstavnice latnatih hortenzij (H. paniculata), drevesastih hortenzij (H. arborescens, najbolj znana sorta Annabelle), hrastolistnih hortenzij (H. quercifolia) in hortenzij s krožnikasto oblikovanimi socvetji, med katerimi vodijo različice vrste H. aspera.
Ti okrasni grmi niso posebno zahtevni glede vzgoje, čeprav izvirajo z različnih koncev sveta. Drevesasta in hrastolistna hortenzija izvirata iz Severne Amerike, preostale pa prihajajo z Daljnega vzhoda, večinoma iz Japonske.
Za nas, ljubiteljske vrtnarje, je bolj pomembno vedeti, kako se na njihovih poganjkih razvijajo socvetja. Tiste vrste, ki cvetijo na poganjkih istega leta (letošnjih), lahko močno obrezujemo, saj bomo z rezjo spodbudili novo rast in razvoj velikih socvetij. To velja za latnate in drevesaste hortenzije. Kdor ima velik vrt in so mu latnate hortenzije posebej pri srcu, jim lahko pusti, da se razraščajo brez rezi in nastal bo velik, košat grm. Odcvetele kobule, stare in polomljene veje pa vsekakor porežemo pred začetkom brstenja.
Drevesaste hortenzije Annabelle pa moramo nujno obrezati, sicer bo novih poganjkov in socvetij vse manj. V toplejših območjih lahko pustimo veje z lanskimi socvetji vse do začetka pomladi, saj se veje s porjavelimi kobuli zaradi odsotnosti snega ne bodo polomile, v preostalih delih naše dežele pa poganjke skrajšamo na približno 20 do 40 cm nad tlemi.
Največ napak pri obrezovanju zagrešimo pri tisti vrsti, ki je na naših vrtovih najbolj pogosta, torej pri vrtnih hortenzijah. Žlahtnitelji so doslej razvili stotine različic, pri katerih so posamični cvetki v socvetjih vseh barv (razen rumene) in oblik; vse bogatejša je paleta barv in oblik listov, skratka: težko se jim je upreti. Ključni podatek pa je, da se socvetja razvijejo na koncih lanskih poganjkov. Škarje vzamemo v roke, ko mine nevarnost pozebe in premišljeno izberemo, kaj bomo odstranili. Z rezanjem koncev vej bomo zmanjšali število socvetij v tem letu, saj bomo tako odstranili konce poganjkov. Grozno je videti vrtne hortenzije, obrezane v lepo zaobljene kupčke, saj bo iz ostanka vej pognala množica močnih poganjkov z listi, a brez socvetij …
Kako torej obrezujemo in oblikujemo vrtne hortenzije? Pri več let starih grmih začnemo izrezovati stare veje (ki jih prepoznamo po debelejši, razpokani skorji), veje, ki tvorijo pregosto rast, ter polomljene in suhe veje. Vse to odrežemo pri tleh. Poganjke z ostanki lanskih socvetij skrajšamo na močen par brstov, od 15 do 30 cm od osnove. Tako bomo oživili in ohranili zračno rast grma.
Znana so nepričakovana odstopanja od pravila, da vrtne hortenzije cvetijo na lanskem lesu. Kadar pozna pomladanska pozeba osmodi vrhove poganjkov z že razvitimi brsti ali celo listki, se rastlina naravi izjemoma upre, tako da iz kolenc požene nove poganjke s cvetnimi kobuli in zacveti. Seveda so ta nadomestna socvetja manjša, saj se niso utegnila ustrezno razviti.
Hortenzije vrste H. aspera imajo manj bujno rast in jih pred brstenjem le malo obrežemo, toliko, da odstranimo star in suh les. Lanske kobule, ki jih Angleži imenujejo lacecaps (čipkaste kapice), pa odrežemo podobno kot pri vrtnih hortenzijah.
Za vse vrste hortenzij velja, da režemo tik nad brsti in ne kar nekje sredi veje, med brsti oziroma kolenci. Torej, preden boste te dni vzeli škarje v roke in se lotili obrezovanja svojih hortenzij, preverite, katera vrsta teh čudovitih grmovnic vam lepša poletno podobo vrta.
Fotografije: Shutterstock
