Izolacija stare hiše in vlaga: kako postopati?

Ob prenavljanju stare hiše je ene najpogostejših skrbi, da bomo v več let neizolirano hišo 'zaprli' vso vlago. Kako postopati, da se to ne bo zgodilo?

0
Foto: Unsplash

Vlage v starejši, neizolirani hiši morda sploh niste opazili. Ko pa ste hišo energetsko sanirali, pa je vlaga zelo hitro pokazala svoje zobe: najprej kot kondenz na oknih, nato kot vlažni madež na ometu, na koncu pa kot strupena zidna plesen, napihovanje parketa in nagniti leseni deli konstrukcije. Kje ste ga polomili?

Foto: Unsplash

Pa začnimo na začetku.

Preprečite vodi vstop v hišo

Preden se sploh lotimo energetske sanacije stare hiše, je dobro najprej preveriti, če je hiša proti terenu hidroizolirana. Najbrž ni. Hišo odkopljemo do temelja, saniramo zidove, izvedemo toplotno izolacijo, hidroizolacijo in drenažo. S tem bomo preprečili, da vlaga prodira skozi zidove v klet, se s kapilarnim vlekom prenaša v višja nadstropja, nato pa v ostane ujeta v hiši.

Foto: Oddaja Ambienti, zajem zaslona

Ne zaprite hiše v neprodušen ovoj

Ko smo hišo hidroizolirali (in v kleti z injeciranjem zidov odpravili morebitne posledice vlage), zamenjamo okna, vrata, streho in šele čisto na koncu hišo oblečemo v toplotno izolacijo. Tu smo zelo pozorni na morebitne toplotne mostove – v izolacijo oblečemo tudi napušč strehe, balkonsko ploščo, špalete ipd. Vlaga bo namreč najhitreje kondenzirala prav na toplotnem mostu in nam tam povzročila veliko škodo.

Foto: Unsplash

Posebno pozornost namenimo tudi izbiri izolacije. Raje izberemo takšno z večjo paroprepustnostjo – le-ta bo omogočila prehajanje vlage iz stavbe v zunanjost. Paroprepustnost merimo s faktorjem difuzijske upornosti prehodu vodne pare (µ) – tem manjši je količnik, lažje skozi sloj prehaja vodna para. Kamena volna (µ=1) je tako dosti primernejša za izolacijo starih stavb kot stiropor (µ=60).

Nato sledi odločitev o pravem zaključnem fasadnem sloju. Če bomo namreč paroprepustno izolacijo zaprli z neprepustno fasado, se bo vlaga zadržala v konstrukciji in povzročila še resnejšo škodo. Kot zaključni fasadni sloj izberemo mineralno ali silikatno kontaktno fasado; še bolje pa se je odločiti za prezračevano fasado (vlaknocementne, lesene, kamnite, kovinske in druge obloge na podkonstrukciji).

Foto: Pexels

Sledijo še notranja dela: steno od znotraj pobelimo z apneno barvo, omečemo z ilovnim ometom ali obložimo v mavčno-kartonske plošče. Vsi trije materiali, torej ilovica, mavec in apno, namreč odlično uravnavajo vlago v prostoru – odvečno vlago bodo vezali nase, in jo po potrebi oddajali nazaj v prostor.

Spremenite bivalne navade

Že to, da hiše nismo zaprli v neprodušen ovoj, bo pozitivno vplivalo na stopnjo vlage v našem domu. Zdaj pa bomo morali novi hiši še prilagoditi svoje bivalne navade. Prvič, hišo po potrebi dobro prezračimo. Zračimo s prepihom po kuhanju, tuširanju, zjutraj in zvečer, tako da iz prostorov čim prej izpustimo odvečno vlago. In drugič, prvo zimo po sanaciji hišo enakomerno ogrevamo. Ogrevamo vse prostore in skozi ves dan. Tako bomo preprečili kondenzacijo vlage v hladnejših prostorih oziroma v času, ko se hiša ne ogreva.

Če težave z vlago vztrajajo, pa hišo opremite še s prezračevalnim sistemom, ki bo kot pika na i zaključil uspešno energetsko sanacijo starejše hiše s poudarkom na kvalitetni bivalni klimi.

Prejšnji članekSpira: okolju in domišljiji prijazno praznično drevesce
Naslednji članekAmbienti – 12. sezona, 13. oddaja
Notranja oblikovalka, ki rada izkuša, opisuje in oblikuje lepe prostore. Ceni kvalitetno oblikovanje, dobre zgodbe in raznolike stile, ki jih srečuje na svoji profesionalni poti. Dosegljiva na spodnjih kontaktih:
0 komentarjev
Inline Feedbacks
Poglej vse komentarje