Zlati svinčnik vrtcu, enodružinski hiši in prenovljenemu trgu

Zbornica za arhitekturo in prostor Slovenije vsako leto podeli več priznanj tistim objektom in arhitektom, ki navdušujejo s svojo senzibilnostjo do prostora in uporabnika.

0

Zlati svinčnik za odlično realizacijo

Zlati svinčnik komisija Zbornice za arhitekturo in prostor vsakoletno podeljuje tistim stavbam in njihovim avtorjem, ki so v vseh pogledih presežni – ki ustvarjajo skladne in človeku prijazne prostore, skrbno umeščene v svojo naravno in kulturno okolico in ki navdihujejo uporabnike, da prostor napolnijo in uporabljajo na inovativen način. “Pri pregledu razstavnih del so izstopali projekti na področju javnih stavb, tako javnih zgradb kakor tudi ureditev javnih prostorov. Se pravi, rešitve, do katerih je prišlo preko inštituta javnega natečaja. V njih je bilo videti tisto nekaj več, ukvarjanje s širšim prostorom, kakor tudi reševanje zahtevnejše programske vsebine in njenega umeščanja v prostor. Vendar ob tem vseeno ne smemo pozabiti manjših posegov, vrednih pohvale, tako stanovanjskih hiš kot tudi notranjih ureditev. Izstopa nekaj del, v katerih je razvidno avtorsko mojstrstvo, soglasno smo izbrali predloge, ki si zaslužijo arhitekturna priznanja,” povedo v komisiji.

Vrtec Kamnitnik
avtorji: Mojca Gregorski, Miha Kajzelj, Matic Lasič
soavtorja: Andreja Zapušek Černe, Damjan Černe

Foto: Miran Kambič

Vloga in pomen arhitekture za vzgojo in izobraževanje sta zaobjeta v opredelitvi prostora kot »tretjega učitelja«. V prvih letih življenja, ko smo najbolj dojemljivi, zvedavi in spontani, a hkrati najbolj ranljivi, nas prostori vrtca in kasneje tudi osnovne šole odločilno zaznamujejo. Predvsem zato, ker tu prvič odločno stopimo iz zapredka doma v širni in manj gotovi svet. Ker tu pridobivamo prve veščine in znanja, a še bolj odločilno, ker se tu soočamo z izzivi sobivanja, medosebnih in družbenih odnosov. Zato naloga načrtovalca arhitekture za vzgojo in izobraževanje ni le ustvariti varno, zdravo, udobno in vsestransko uporabno zavetje po meri otroka in vzgojitelja. Je predvsem oblikovati prostor, ki mora biti dovolj kompleksen, da se v njem lahko polno razpre mikrokozmos otroštva.

Vrtec Kamnitnik je umeščen na območje nekdanje vojašnice v Škofji Loki, ki se počasi preobraža v središče družbenih dejavnosti in prostorov. Tu, pod pobočjem hriba Kamnitnik je zrasel velik vrtec s kar šestnajstimi igralnicami, terasami in vsem pripadajočim programom – od garderob pa do večnamenskih prostorov. Zadržanemu dvogovoru lesa z drugimi materiali lahko sledimo od konstrukcije prek fasadnega ovoja do stavbnega pohištva in opreme v notranjosti. Slednja ni samo funkcionalen, temveč vedno tudi premišljen prostorski element. Na ključnih mestih ponuja otrokom in vzgojiteljem didaktične izzive ali zgolj priložnost za občasno vragolijo.

Hiša za preprosto bivanje
avtorja: Meta Kutin, Tomaž Ebenšpanger

Foto: Miran Kambič

Do hiše se pripeljemo po lokalni cesti. Sem ne zaidemo, če nismo povabljeni. Degradiran prostor zaradi odsotnosti oblikovanja skupnega javnega prostora se zdi samoumeven, saj tako pri nas je, in nič ne kaže na presenečenje, ki nas čaka v drugi vrsti za tipičnimi hišami in prizidki slovenske suburbije. Ko stopimo naprej, nas prevzame sodobno in sveže oblikovan ansambel v merilu in proporcih tradicionalne arhitekture.

Delo je nastalo, ker sta si naročnika želela ustvariti novi dom za tretje življenjsko obdobje, pritličen in cenovno ugoden. Izseliti sta se želela iz prevelike enodružinske večetažne hiše ob cesti, takšne, ki jih je slovenski prostor prepoln, hiše brez neposredne povezave z vrtom in dvoriščem, zahtevne za vzdrževanje, nesmiselne, zlasti ko otroci odidejo od doma. Arhitekta sta naročnikom prisluhnila in jima načrtovala ekonomsko vzdržen, trajnosten dom, ki spoštuje ne le vse obstoječe elemente parcele (razgled, obstoječa drevesa, stara krušna peč), pač pa tudi vse izzive tretjega življenjskega obdobja. Dom je zato zasnovan z mislijo na preprosto vzdrževanje in predvsem lepo in udobno staranje. Več o hiši si preberite na povezavi.

Ureditev starega mestnega jedra – Kastre v Ajdovščini
avtorji: Ravnikar Potokar arhitekturni biro, d. o. o.
soavtorji: Ajdin Bajrović, Matej Fornazarič, Javier Carrera Arias, Mina Gutović

Foto: Virginia Vrecl

Ureditev starega mestnega jedra Ajdovščine je v zadnjih nekaj letih vsekakor ena vidnejših realizacij prenov odprtega prostora. Nova zasnova mestnega parterja se tako uspešno prepleta z antičnimi in drugimi zgodovinski sloji, ki danes upravičeno dajejo mestu zgodovinski, kulturni in lokalni kontekst ter svojevrsten karakter. Pri tem so z racionalnim pristopom poudarek sicer namenili Lavričevemu trgu, hkrati pa z izbiro in kombiniranjem materialov ter tehničnih rešitev vseeno uspeli prenoviti tudi okoliške mestne ulice tako, da nova ureditev predstavlja celovit pristop k prenovi ne samo osrednjega trga, temveč tudi širšega mestnega jedra.

Osrednje območje trga mestoma prekinjajo predstavitvena polja, ki omogočajo dostop do nivoja arheoloških ostalin kastre. Polja so oblikovana tako, da uporabniku dajejo vtis, da je trg (tudi metaforično do odnosa do zgodovinskih slojev) položen preko ostalin, hkrati pa še vedno omogoča interakcijo oziroma stik s posameznimi elementi, pa čeprav gre samo za prostor za posedanje ali otroško igro. Posamezni lokalno značilni detajli črpajo navdih tako iz antike kot iz drugih zgodovinskih obdobij mesta, hkrati pa s pametno uporabo vodnih elementov vnesejo v prostor nekaj dodane vrednosti predvsem zaradi ugodnejših mikroklimatskih razmer in uporabniku prijaznega prostora.

OPN Ankaran.

Zlati svinčnik za prostorsko načrtovanje prejme biro LOCUS d.o.o. za izpeljavo procesa priprave in izdelave občinskega prostorskega načrta Občine Ankaran.

Platinasti svinčnik (nagrado za življenjsko delo) prejmeta kar dva arhitekta – akademik Stanislav Jožef Kristl ter prof. Mihael Dešman.

Stanko Kirstl.

Stanko Kirstl je eden najvidnejših arhitektov slovenskega modernizma, pa tudi humanist, raziskovalec, inovator, profesor, akademik in kritik. Je avtor stavbe Univerzitetnega kliničnega centra v Ljubljani, vrtca Mladi rod v Ljubljani, Osnovne šole Franceta Prešerna v Kranju idr. Njegove kreacije so vse od časa nastanka pa do danes ostale enako vznemirljive in prepoznavne, saj podajajo avtorske odgovore na eno temeljnih vprašanj arhitekture: kaj je arhitektura v odnosu do človeka. Kot radoveden in sistematičen arhitekt je Kristl eksperimentiral z materialom in razvijal nove prostorske in socialne vzorce. Proučeval je psihologijo in sociologijo ter v središče svojega kreativnega sveta postavil človeka. Nedvomno je časovni okvir potrdil njegovo osebno prepričanje, da arhitektura služi človeku in da zgolj sledenje dogmatskim načelom modernizma ni dovolj.

Mihael Dešman.

Mihael Dešman v svojih delih posebno pozornost posveča razvoju in jasni artikulaciji arhitekturne misli, ki ni usmerjena v analizo preteklosti, ampak je zasidrana v neizprosni vsakdan različnih polj arhitekturnega delovanja.  Poleg obširnega (večkrat nagrajenega) arhitekturnega opusa (cerkev sv. Janeza Boska v Mariboru, hiša NMII, lesena kolesarska brv čez Savo v Bohinjski Bistrici …) je Miha Dešman tudi pisec o arhitekturi, organizator, pobudnik in gost javnih dogodkov, član mednarodnih in domačih arhitekturnih žirij; kot odličen poznavalec pa je sodeloval v več preglednih izbornih, razstavah in publikacijah o sodobni slovenski arhitekturi.

Častni člani ZAPS.

Nagrado častni član ZAPS za leto 2021 prejmejo arhitekti Uroš Lobnik, Metka Sitar, Bogdan Reichenberg, Janko Zadravec in Boris Podrecca za ustanovitev in uspešen zagon Oddelka za arhitekturo na Fakulteti za gradbeništvo, prometno tehnologijo in arhitekturo v Mariboru.

Peter Žargi.

Diplomo ZAPS prejme arhitekt Peter Žargi, ustanovitelj podjetja Polytechnic d.o.o., ki se ukvarja svetovanjem, projektiranjem tehničnih detajlov zgradb, zlasti stavbnih ovojev v smislu zaščite pred vremenskimi vplivi, gradbeno fiziko, energetsko učinkovitostjo stavb in načrtovanjem zahtevnih zaključnih del pri gradnji objektov.

Gospodarska zbornica Slovenije. Foto: Hisao Suzuki

Patinasti svinčnik, nagrado za kvalitetno staranje arhitekture, prejme stavba Gospodarske zbornice Slovenije. V dvajsetih letih rabe in po nekaj manjših prilagoditvah je stavba postala svojstven habitat raznoterih institucij s področja gospodarstva. A monumentalni značaj vertikalnega skupnega prostora ter druge ključne značilnosti stavbe so še vedno navzoči in delujoči.

Priznanja bodo podeljena v petek, 8. oktobra v okviru Dneva arhitektov. Slavnostna podelitev in otvoritev razstave Slovenska arhitektura in prostor 2021 (na ogled do 22. oktobra) bo potekala v mariborskem Sodnem stolpu.

Nagrajencem iskreno čestitamo!

Več: ZAPS

Prejšnji članekGospodinjski aparati, pri katerih učinkovitost in trajnost hodita z roko v roki
Naslednji članekNajhitrejša pot do lastnega doma: kaj je dobro vedeti o stanovanjskem kreditu?
Arhitektka, ki rada izkuša, oblikuje in opisuje lepe prostore. Trenutno v Španiji išče navdih v mediteranski kulturi bivanja, a z veseljem ponudi kak online nasvet za opremo doma. Dosegljiva na spodnjih kontaktih:

PUSTITE KOMENTAR

Vpišite svoj komentar
Vpišite svoje ime

VARNOSTNA KODA *