Njegovo delo presega običajne okvire dekorativne umetnosti. S strastjo do estetike, zgodovine in detajlov ima izjemno sposobnost vživljanja v duha preteklosti. Tako ustvarja ambiente, ki pripovedujejo zgodbe in presegajo okvirje časa.
Z Ivom Kisovcem, priznanim dekorativnim umetnikom, smo se srečali v restavraciji Placito Risano v Bezovici – prenovljenem prostoru, kjer se umetnost in zgodovina prepletata v čaroben ambient.
Kisovec je bil osrednji ustvarjalec te prenove, posvečene Rižanskemu placitu – enemu najstarejših dokumentiranih pravnih aktov na slovenskem ozemlju. »Odkrili smo, da se je med izvirom in ustjem Rižane – zgodil znameniti Rižanski zbor. In ravno to zgodbo smo želeli vključiti v ambient,« poudarja umetnik.
Ta zgodovinski dogodek, ki sega v čas vladavine Karla Velikega, je velik mejnik v razvoju Istre. Leta 804 so se predstavniki istrskih mest in lokalnega prebivalstva zbrali pred frankovskimi sodniki, da bi razrešili ozemeljske spore – rezultat je bila arbitraža, ki je utrdila novo politično ureditev ter vplivno zaznamovala nadaljnji gospodarski in družbeni razvoj regije. Hkrati listina prvič pisno omenja prisotnost Slovanov v slovenski Istri, kar ji daje izjemno etnografsko vrednost.
Celosten in avtentičen umetniški pristop
V tem duhu se je Kisovec lotil prenove objekta v Bezovici. Skupaj z ekipo je dodobra raziskal zgodovinski kontekst Rižanskega zbora. Njegova sposobnost vživljanja v zgodovinske okoliščine je tisto, kar ga dela izjemnega. Kot pravi sam, mora umetnik razmisliti, kako so ljudje nekoč živeli, komunicirali in celo jedli, da lahko ustvari verodostojen ambient. Ta proces ni le tehničen, temveč tudi čustven in intuitiven.
Pomembno vlogo pri projektu je imela tudi zgodovinarka ddr. Nataša Golob, specialistka za srednji vek. Kisovec se spominja: »Povabili smo jo, naj si ogleda projekt, ker je srednji vek obdobje, ki je trajalo tisoč let. Nisem želel, da bi naredili kakšno zgodovinsko napako.« Golobova ga je prijazno opozorila na nekatere netočnosti, kot so neustrezni grbi, okraski ali oblačila, kar mu je pravočasno omogočilo popravke in dodatno izpopolnitev celotnega ambienta.
Zgodovinski prostor z novo identiteto
Danes objekt ob Rižani izžareva duh srednjega veka. Gabariti prostora so ostali nespremenjeni, a s prenovo je dobil novo identiteto. »Vse ploščice smo ročno oblikovali, starali in patinirali, da delujejo zgodovinsko. Enako velja za stebre – izdelani so iz posebne mase, v kateri je tudi cement, in zelo lepo dekorirani,« pojasnjuje umetnik. Ključno vlogo pri tem je, poleg Iva Kisovca, odigral tudi njegov izjemno nadarjeni sin Žiga Kisovec, ki je sodeloval pri snovanju in dekoriranju ambienta, posejanega z reliefi in poslikavami, pa tudi pri izdelavi stebrov in oblikovanju talnega mozaika.
Omizje, ki povezuje
V središču restavracije stoji okrogla miza z desetimi stoli, ki simbolično predstavlja zbor – omizje za dogovor, za srečanja in iskanje skupnih poti. Prostor sam je oblikovan kot šesterokotnik in je v večini obdan s steklenimi stenami. Le en del, kjer stoji zid, krasi slika z Rižanskega zbora, ki jo je ustvaril član Dekanske šole dekorativnih umetnosti, slikar Dimche Lozanoski, inspiriran po tržaškem umetniku Giuseppeju Barisonu.
Izrazit občutek starodavnosti pričara tudi replika lestenca iz Aachna, kjer je bil pokopan Karel Veliki. Edinstven pečat prinašajo v prostor tudi stoli in mize, ki jih je ustvaril umetnik Uroš Šivic. Vsak detajl, vključno z akustičnimi ploščami, skritimi v stropnih elementih, je bil skrbno premišljen – da, kot pravi Ivo Kisovec, prostor deluje avtentično in obenem funkcionalno.
Umetnost brez meja
A Placito Risano je le eden od številnih Kisovčevih projektov, kajti njegovo delo presega meje Slovenije. »Delal sem v Italiji – v Trevisu en velik wellness center in hotel, pa v Bologni. V Beogradu smo naredili izjemen projekt. V Rusiji smo delali več stvari – v Moskvi, Krasnojarsku v Sibiriji, v Puščinu. Potem še v Dominikanski republiki. Zdaj delam projekt v Zagrebu, silno zanimiv je tudi projekt, ki so mi ga zaupali v Bujah v Istri, kjer so lastniki prenovili hišo in me povabili, da polepšam njihovo klet in dvoriščni paviljon,« našteva.
Med projekti, ki jih najbolj nosi v spominu, je sodelovanje z ruskim poslovnežem Viktorjem Vekselbergom. »Poznate ga, on je tisti, ki po svetu odkupuje Fabergéjeva jajca. V Sankt Peterburgu je dal postaviti muzej, kjer so razstavljena razkošna Fabergéjeva jajca – simbol filigranske dekorativne presežnosti in mojstrstva dekorativne umetnosti,« razloži. Vsako jajce je unikatno in pogosto skriva presenečenje, kar jih dela še bolj čarobna.
Viktor Vekselberg in njegova žena Marina sta bila zaljubljena v Dubrovnik, tam sta imela nekoč več gradbenih projektov, kjer je bil Kisovec odgovoren za zaključne umetniške elemente. Spominja se prvega srečanja s poslovnežem. »Najprej sem mislil, da je arhitekt. Opazoval je, hodil naokrog po gradbišču, imel je čelado na glavi. Šele ko sem slišal pogovor med njim, njegovo ženo in arhitektom, sem dojel, da je to Viktor Vekselberg. Njegova žena, gospa z dvojnim doktoratom znanosti, je potem želela, da ji podpišem svojo knjigo z eksponati. In vsak dan mi je skuhala kavo ob istem času. Ob kavi sva poklepetala – to so lepi spomini. Na koncu je tudi Vekselberg prišel do mene in se mi osebno zahvalil za vložen trud.«
Za prihodnje generacije
Kot soustanovitelj Dekanske šole dekorativnih umetnosti Kisovec danes znanje prenaša tudi na mlajše rodove. »Šola temelji na praktičnem delu in združuje umetnost z obrtjo. Učenci se učijo slikarstva, kiparstva in dela z opeko,« pojasni. Njegova umetniška filozofija temelji na prepričanju, da ljudje nosimo v sebi željo po urejenem okolju. »Ljudje že od pradavnine čutimo, kdaj je prostor dober. V sebi imamo potrebo po lepem, harmoničnem. To me vodi. Vselej želim dvigniti vsakdanje okolje v nekaj višjega, bolj živega, bolj občutenega,« še razkrije umetnik.
Fotografije: Jasna Marin, Ivo Kisovec
