Dnevna svetloba ima številne ugodne učinke na zdravje, kljub temu pa se način življenja, kot ga imamo v modernih družbah, na to pogosto požvižga in je v nasprotju z našimi biološkimi potrebami. Mnogi se zbujamo že sredi noči, da bi pravočasno prišli v službo in šolo ali se udeležili drugih aktivnosti, ki večinoma potekajo v zaprtih prostorih. In ko gremo med odmorom na malico ali pogosto celo v prostem času, se spet zadržujemo v zaprtih prostorih z omejeno izpostavljenostjo dnevni svetlobi. Kot kažejo raziskave, smo že več kot 90 odstotkov našega časa ujeti med štiri stene.

Če se toliko časa zadržujemo v stavbah, ki so pogosto tudi neustrezno grajene, so vplivi na zdravje neizogibni. Glavobol, stres, anksioznost, motnje spanja, raztresenost, slabe kognitivne sposobnosti (pozabljivost, nezbranost)… so tiste tegobe, za katere zdravniki pravijo, da so posledica pomanjkanja izpostavljenosti dnevni svetlobi. Stanje se po navadi še poslabša pozimi, ko zaradi krajšega dneva k temu seznamu dodamo jesensko melanholijo, enako kritične rezultate pa smo opazili tudi med epidemijo koronavirusa, ko je bilo v domove – brez izhoda na terase ali vrtove – ujetih na milijone ljudi.

Foto: arhiv VELUX

Kaj kažejo številke?

Statistika povezav med svetlobo in zdravjem je zgovorna same zase. Navajamo le nekaj rezultatov, ki kažejo pozitivne vplive dnevne svetlobe na naše počutje in življenje:

  • Šest let trajajoča študija, v kateri je sodelovalo 16.000 ljudi, je pokazala, da ima od vseh vremenskih dejavnikov, ki vplivajo na naše razpoloženje in zaznavanje stresa, največji vpliv dnevna svetloba.
  • Večja izpostavljenost dnevni svetlobi izboljša učinkovitost odločanja za 79 odstotkov, medtem ko 73 odstotkov ljudi navaja, da je dnevna svetloba boljša za splošno zdravje in zdravje vida kot umetna svetloba.
  • Študije tudi kažejo, da dnevna svetloba celo izboljša učne sposobnosti otrok za od 15 do 25 odstotkov. V dobro osvetljeni sobi otroci 20 odstotkov hitreje rešujejo matematične naloge in 26 odstotkov hitreje berejo.
  • Če bi bili bolj izpostavljeni dnevni svetlobi, kar 10 do 30 odstotkov svetovnega prebivalstva ne bi več trpelo za motnjami spanja. Menjavanje spanja in budnosti je namreč povezano s cirkadianim ritmom. Nanj ima največji vpliv ravno dnevna svetloba. Če smo ji izpostavljeni v pravem delu dneva, je naš cirkadiani ritem urejen, ponoči dobro spimo, čez dan pa smo bistri in naš um oster.
  • Dnevna svetloba zviša raven hormona sreče, serotonina, ki ima pomembno vlogo pri občutkih zadovoljstva, osredotočenosti, veselja. Če bi bili dovolj izpostavljeni dnevni svetlobi, kar 7,2 odstotka Evropejcev, ki trpijo za kronično depresijo, ne bi imelo več teh težav. Prav tako ne z anksioznostjo in stresom.  
Foto: arhiv VELUX

Kako si pomagati?

Seveda je glavno vprašanje, kako si lahko sami pomagamo k boljšemu počutju in zdravju. Je dovolj, da si omislimo ustrezne luči, če si že ne moremo privoščiti več sonca? Odgovor je preprost. Dobra umetna razsvetljava ni dovolj. Potrudimo se, da vsaj uro časa na dan preživimo zunaj, na svežem zraku, dnevno svetlobo pa povabimo tudi v naše domove. Ena od možnosti, kako to storimo, je investicija v boljše bivanjske razmere, v več fasadnih in še zlasti strešnih oken, ki v primerjavi s fasadnimi prepuščajo kar 2-krat več svetlobe, in to boljše zenitalne svetlobe, v primerjavi s frčado pa kar 3-krat več. Hkrati pri teh oknih tudi ni siceršnjih ovir, ki motijo dostop svetlobe v notranjost. Na primer dreves in sosednjih stavb.

Strešna okna temne prostore spreminjajo v svetle, sploh če se namesto le za eno strešno okno v prostoru odločimo za kombinacijo več strešnih oken. S tem poleg več dnevne svetlobe dobimo tudi bolj prostorno notranjost, lepši in boljši razgled, več stojne višine in celotni mansardni prostori postanejo bolj privlačni.

Poleg naravne osvetlitve so strešna okna odlična rešitev tudi za dovajanje svežega zraka. Ali kot pravi strokovnjak za podnebje Pete Foldbjerg: »Dopuščanje ustrezne količine naravne svetlobe in svežega zraka v dom bi lahko bil eden od mnogih načinov za ponovno vzpostavitev naše povezanosti z naravo«. Zagotovo pa je to način za izboljšanje našega počutja!

Več >>> VELUX

Foto: arhiv VELUX

Sponzorirana objava