Kakšna bo hiša prihodnosti?

Kakšne so razlike med pasivno in skoraj nič energijsko hišo? Kakšne hiše bomo gradili v prihodnosti? In kako graditi že sedaj, da nas prihodnost ne bo presenetila?

0

Kako bomo gradili v prihodnje?

Evropska direktiva o energetski učinkovitosti stavb (2010/31/EU) je že leta 2010 predpisala, da bodo morale biti najkasneje do 31. decembra 2020 vse nove stavbe grajene kot skoraj nič energijske. Že dve leti prej, torej s koncem letošnjega leta 2018, pa obveznost skoraj nič-energijske gradnje velja za vse nove javne stavbe. V Sloveniji skoraj nič-energijske stavbe predpisuje 330. člen Energetskega zakona, tehnične podrobnosti pa navaja Akcijski načrt za gradnjo skoraj nič energijskih stavb iz leta 2015. Ta dokument podaja tudi ukrepe, s katerimi država spodbuja postopen prehod na skoraj nič energijsko gradnjo oz. »zgodnjo gradnjo skoraj nič-energijskih stavb«. V njem najdemo podrobnosti o finančnih spodbudah investitorjem iz Eko sklada, koristne informacije za projektante in izvajalce, ter gradivo za informiranje in ozaveščanje uporabnikov.

Kakšna je torej skoraj nič-energijska stavba (sNES)?

Izraz »skoraj nič-energijska stavba (sNES)« po zakonodaji pomeni visoko energijsko učinkovito stavbo, ki za svoje delovanje potrebuje zelo majhno količino energije, pri čemer pa je ta potrebna energija v veliki meri proizvedena iz obnovljivih virov na kraju samem ali v bližini.

V praksi to pomeni:

  • dobro arhitekturno zasnovo stavbe z upoštevanjem načel bioklimatskega načrtovanja, dobro toplotno zaščito in pogosto mehansko prezračevanje stavbe z rekuperacijo, tako da je potrebna toplota za ogrevanje stavbe manjša od 25 kWh/m2mK;
  • raba primarne energije namenjene za ogrevanje, hlajenje, STV in razsvetljavo stavbe je omejena (75/80 kWh/m2a za tipsko ESS/VSS),
  • in najmanj polovico (50%) potreb po energiji moramo pokriti z obnovljivimi viri energije.

Katere stavbe so boljše – pasivne ali skoraj nič-energijske ?

Še vedno se v praksi pojavljajo razprave o tem, ali so boljše pasivne ali skoraj nič-energijske stavbe. A dilema je zgolj navidezna. Pasivna hiša je uveljavljena tržna oznaka za sicer dodobra tehnično razdelan koncept gradnje, ki ga sistemsko podpira tudi industrija z izbrano tehnologijo. Gre za optimizirano energijsko učinkovito zasnovo stavbe – torej predvsem čim manjše stroške in sistemsko podporo želeni kakovosti. Gradnja v pasivnem standardu, ki smo jo pri nas spoznali v povezavi s subvencijami Eko sklada, je ena od (pomembnih) oblik priprave trga na sNES.

Ambicije sNES kriterija pa so mnogo širše. sNES kriterij izhaja iz presoje stroškov energijske zasnove v življenjski dobi, stavi na uporabo obnovljivih virov energije in po potrebi tudi na proizvodnjo energije iz OVE na stavbi – tako sNES stavbe omogočajo izpolnjevanje obveznosti države glede učinkovite rabe energije in deleža OVE iz podnebno energetske politike. Skoraj nič-energije stavbe (sNES) imajo lahko več obrazov, vendar jim je skupen krovni cilj in ta je nenazadnje razogljičenje stavbnega fonda.

Si bomo skoraj nič energijske stavbe lahko privoščili?

sNES stavbe so danes morda res še nekoliko dražje od stroškovnega optimuma, vendar zaradi spremembe cen tehnologij in energije pričakujemo, da se bodo do leta 2020 premaknile na raven stroškovno optimalne energijske zasnove, gledano na vseživljenjske stroške (naložba, strošek za energijo, vzdrževanje in zamenjave elementov in napravo v življenjski dobi).

S spodbujanjem zgodnje gradnje sNES –  tehnologije za skoraj nič energije hiše postajajo pogostejše in cenovno bolj dostopne, projektanti in izvajalci pa bolj vešči novega izziva.

Kako pa pridemo do subvencije za skoraj nič energijsko stavbo in koliko le-ta znaša?

Z subvencijo lahko zaprosimo le s popolno vlogo, ki jo oddamo že pred začetkom gradnje. Le-ta mora vsebovati veljavno gradbeno dovoljenje, načrte PGD in PZI arhitekture in strojnih inštalacij ogrevanja in prezračevanja, tehnične liste izolacije, generatorjev toplote, prezračevalnega sistema, stavbnega pohištva ter soglasja morebitnih solastnikov stavbe.

Gradnjo nato dokumentiramo s fotografijami, ki jih z ustreznimi dokazili o izvedbi in podpisi nadzornika gradnje in izvajalcev po končani gradnji predložimo Eko skladu. Subvencijo tako prejmemo šele, ko je hiša že postavljena.

Višina subvencije je odvisna od energetskega razreda hiše in vgrajenih izolacijskih materialov. Tako lahko za 150 m2 neto ogrevane površine za enostanovanjsko stavbo pričakujemo od 65 €/m2 do 130 €/m2 subvencije, oziroma med 9.750 € in 20.250 € na investicijo.

Več informacij: Eko sklad

PUSTITE KOMENTAR

Vpišite svoj komentar
Vpišite svoje ime

VARNOSTNA KODA *