Preplet zgodb: staromeščansko stanovanje s pogledom na Ljubljanski grad

Veliko meščansko stanovanje v središču Ljubljane ima za seboj več kot stoletno zgodovino. Novi lastniki so ga pred nekaj leti posodobili, a z veliko mero upoštevanja prednosti velikih, visokih prostorov in dobro ohranjenega stavbnega pohištva.

0

Arhitektka Tina Rugelj se najraje posveča notranji opremi. Med prenovo tega stanovanja so z novimi lastniki zgradili nujno potrebno zaupanje, na osnovi katerega lahko nastane skladen in prijeten dom po meri stanovalcev. Starim prostorom so namenili nove vloge, jih razširili in ob tem kombinirali novo opremo s starimi kosi pohištva. Tako so spisali subtilno zgodbo prepleta starega z novim.

Ko je arhitektka prvič prišla v stanovanje, je bilo le-to že napol izdelano. Naročnik se je prenove lotil sam, ko je ugotovil, da bo pri opremi potreboval pomoč strokovnjaka. “V bistvu je bilo stanovanje kot nepopisan list in naša naloga je bila zanj spisati zgodbo,” se spominja arhitekta. “Lastnik je imel zelo velik posluh do preteklosti in do detajlov v stanovanju. V resnici je bila to ena mojih najlepših nalog do sedaj – imeti takšna izhodišča in na drugi strani tudi naročnika, s katerim lahko skupaj zgradiš lepo zgodbo.” A nastala zgodba še zdaleč ni enoznačna, saj nas preseneti iz vseh zornih kotov, in vsakič znova.

Manjše arhitekture v večjem arhitekturnem ambientu

Ker gre za staromeščansko stanovanje, so v principu želeli ohraniti vse njegove kvalitete – visoke stropove, dobro ohranjeno stavbno pohištvo in nenazadnje tudi nekaj lepih peči, ki so jih – kljub temu, da nimajo več svoje prvotne funkcije – z veseljem ohranili v obliki prostorskih skulptur. A potrebna je bila smiselna reorganizacija tlorisa. “Stanovanje meri okrog 120 m2, sama stavba pa je iz leta 1905. Sestavljajo ga štiri velike sobe in pa več manjših spremnih prostorov – povsem značilen tloris takšnega staromeščanskega stanovanja. Ker pa danes vseeno živimo malo drugače, je bilo potrebno sprejeti neke kompromise in istočasno poiskati izvirne rešitve za funkcionalno reorganizacijo,” pove arhitektka, ki je v stanovanje vnesla mešanico starih in novih pohištvenih kosov. “Največji problem je bil ustvariti vhod, saj vstopimo neposredno v eno od večjih sob. Tam smo ustvarili vizualno prosojno steno, kamor lahko obesimo plašče in kjer se lahko usedemo in preobujemo.”

Ostale prostore je opremila z opremo iz vseh vetrov. “Naročnik je stanovanje že kupil skupaj z antičnimi kosi pohištva, ki jih je zelo z občutkom restavriral. Mi smo jih umestili na neka prava mesta in jih na nek spoštljiv način povezali tudi s sodobnimi kosi.” Tu so tudi luči, ki so jih naročniki priskrbeli sami, restavrirano stavbno pohištvo, in pa nekaj drugih rešitev, ki so bile izvedene že pred pričetkom projekta notranje opreme. Med sodobnimi kosi gotovo izstopajo večji, po meri izdelani kosi opreme, v izbranih barvah in obdelavah: velika, zlata garderobna omara v spalnici, na primer, ali pa črni in sivi korpusi kopalniškega in kuhinjskega pohištva. Podobno nas navdušijo manjši oblikovni detajli, prav tako unikatnega oblikovanja – od ograje na otroškem pogradu pa do rešetk v kaminskem volumnu. “Ves čas smo iskali neko rdečo nit, kako staro in novo povezati … Že samo stanovanje ima svoj poseben značaj, zato smo želeli biti pozorni pri vsakem detajlu. To niso stvari, ki jih zasnuješ in izdelaš čez noč, še posebej zato, ker smo želeli v prostor umestiti toliko različnih elementov, da smo resnično morali vedeti, kako bo celota izgledala, še preden začnemo.”

A največ pozornosti je bilo v stanovanju namenjenih pogledom. Pogledom na staro Ljubljano skozi ohranjena okna, pogledom iz sobe v sobo, pogledom od vrat do vrat. Prav zato so nekateri kosi opreme umeščeni kar na sredo prostora – da bi sprostili poglede in poti preko prehodnih sob, ki pričajo o bivalnih in gradbenih navadah iz začetka prejšnjega stoletja.

Arhitektka in oblikovalka Tina Rugelj pa ne le načrtuje in opremlja, temveč pogosto prevzame nadzor nad izvedbo. Uživa v stikih z izvajalci, sodeluje pri iskanju rešitev in zahteva, da izvajalci sledijo njenim zamislim do popolne uresničitve. “Pri interierju je to še toliko pomembneje, da arhitekt tudi na gradbišču nudi stranki podporo pri komunikaciji z izvajalci, saj je to v resnici najtežji del. Predvsem pri prenovah, saj nas včasih presenetijo in se je na licu mesta potrebno odločiti, kako postopati znotraj danega finančnega in časovnega okvirja,” še pove izkušena arhitektka.

Interier: Studio Tina Rugelj arhitektura + oblikovanje (Tina Rugelj, Brina Vizjak, sodelavci: Urška Škrap, Nejc Batistič)

Fotografije: Miran Kambič

PUSTITE KOMENTAR

Vpišite svoj komentar
Vpišite svoje ime

VARNOSTNA KODA *