Star frančiškanski samostan se je prelevil v živo umetniško galerijo

Majhen otoček Lopud, nedaleč od Dubrovnika, ob obali skriva izjemno prenovo srednjeveškega samostana. Baronica Francesca Thyssen-Bornemisza, ena izmed najbolj vplivnih evropskih zbirateljic umetnin, je namreč nekdanji frančiškanski samostan preobrazila v pravo oazo miru, kjer vam družbo delajo zavidljiva umetniška kolekcija in prekrasni razgledi na Elafitske otoke.

0

Na severnem delu majhnega dalmatinskega otoka Lopuda se skriva ena izmed najbolj markantnih prenov, pod katero se podpisuje baronica Francesca Thyssen-Bornemisza. Projekt prenove, ki je trajal kar 25 let, je namreč obrodil bogate sadove, ki jih lahko dandanes občudujemo pod imenom Lopud 1483. Frančiškanski samostan iz 15. stoletja je z obsežno in temeljito, a izjemno smiselno, prenovo dobil novo podobo in novo namembnost. Baronica je namreč v sklopu objekta uredila počitniško rezidenco in jo na smotrn način povezala z bogato umetniško zbirko.

S prenovo samostanskega kompleksa niso želeli le ohraniti prvotne forme, temveč predvsem najti rešitev, ob kateri bi stavba lahko zaživela s polnim potencialom in obenem zadovoljila vse potrebe sodobnega uporabnika. K sodelovanju je baronica Thyssen-Bornemisza povabila zagrebški arhitekturni studio Arhitektri in arhitektko Rujano Bergam Marković, ki je svojo kreativnost izrazila skozi nepredvidljive detajle in se poigrala s svetlobo ter barvami.

Samostan, katerega zgodovina se je v veliki meri izgubila s potresom, ki je 1667 prizadel Dubrovnik, je bil zgrajen 1483, o čemer priča tudi njegovo današnje ime. Baronica je nanj naletela povsem po naključju, ko je leta 1992 obiskala od vojne ujme uničeno hrvaško obalo, da bi zaščitila renesančne umetnine. Leto kasneje se je vrnila v družbi svojega dobrega prijatelja, slovitega arhitekta Franka Gehryja, ki se je ob porušenih etažnih tleh in strehi ozrl proti nebu ter bojda dodal: »Vzemi si čas.« Njegov nasvet so upoštevali, tako je prenova trajala dobri dve desetletji, v katerih so počasi odstranjevali plasti zgodovine in iskali rešitve, s katerimi ne bi odvračali pozornosti od obstoječe arhitekture.

»Po vseh teh letih občutljive prenove, v kateri smo ohranili kar se da veliko originalnih materialov, smo ponovno uporabo tega objekta skrbno premislili. Zadovoljna sem, da lahko občutim dinamično energijo, se potopim v to umirjeno atmosfero in občudujem nežne nasade v vrtovih. Vse je tako, kot sem sanjala zadnjih 20 let. Sanje pa so namenjene temu, da jih delimo,« pove vizionarka Thyssen-Bornemisza, ki obnovljeni samostan ponuja v daljše najeme izbranim gostom.

Iz 13 obstoječih celic, v katerih so nekdaj bivali menihi, so ustvarili 5 razkošnih in elegantnih suit, s pogledi bodisi na morje ali samostanske vrtove. V interjer so skrbno umestili ročno oblikovano pohištvo italijanske oblikovalke Paole Lenti in jih harmonično povezali z umetniško zbirko Thyssen-Bornemiza. Baronica, velika ljubiteljica umetnosti, je sprejela odločitev, da v objekt umesti tudi nekatere sodobnejše umetniške kose, ki so del TBA21 kolekcije in predstavljajo zanimiv kontrast obstoječim ter skrbno restavriranim starinam. Lopud 1483 je zasnovan kot živa umetniška galerija, saj lahko na vsakem koraku občudujete umetniške kose štirih generacij rodbine Thyssen-Bornemiza, ki naj bi bila po nekaterih podatkih po razsežnosti takoj za zbirko angleške kraljice.

»Vsi se moramo kraj rešiti spon stresnega življenja, da bi lahko spet prišli v stik z lastno kreativnostjo. To je bistvenega pomena, če želimo pisati svojo prihodnost v tem zahtevnem svetu. Življenjskih strategij ne moramo graditi v prometnem zamašku,« pojasnjuje baronica Thyssen-Bornemisza, ki je zato v sklopu objekta začrtala tudi različne prostore in kotičke vrta namenjene meditaciji, druženju in sproščanju.

Arhitektura: Arhitektri

Fotografije: Dario Odak

Prejšnji članekAmbienti – 12. sezona, 4. oddaja
Naslednji članekGospodinjski aparati, pri katerih učinkovitost in trajnost hodita z roko v roki
blank
Milenijski metulj, razpet med novinarstvom in arhitekturo. Arhitektka po študiju in novinarka po duši, ki ves prosti čas preživlja v naravi, večere pa ob iskanju inspiracij za nove projekte. Njeno življenje je gibanje, mirovanje ji je tuje. Ko zaključi s prenovo predsobe, že se loti postavljanja DIY mačjega praskalnika in sočasno išče ideje za namizni aranžma. Recept za srečo: velika lesena jedilna miza za druženja in pasje dlake.

PUSTITE KOMENTAR

Vpišite svoj komentar
Vpišite svoje ime

VARNOSTNA KODA *