Pilotni projekt, ki premika meje: Prvi energetsko samooskrbni stanovanjski blok v Sloveniji

Samooskrba je naša prihodnost: ne le, da jo z novim Energetskim zakonom po novem predpisuje država, pač pa je naša osebna investicija v čistejše okolje. In če so se doslej lahko za energetsko samooskrbo odločali zgolj lastniki individualnih hiš, so solarni paneli na strehi jeseniškega bloka dokaz, da se lahko zdaj tudi stanovanjske skupnosti odločijo za ta pomemben korak k trajnostni proizvodnji energije - in s tem k nižjim položnicam za elektriko.

0

Ste vedeli, da bi lahko toploto, s katero sonce greje Zemljo samo eno uro, lahko pretvorili v toliko energije, da bi se z njo lahko globalno oskrbovali celo leto? Žal trenutno lahko izkoristimo le 0,001 odstotka te zelene, obnovljive energije, v prihodnosti pa jo bomo vedno več. Lastniki hiš v Sloveniji so se dobro odzvali na možnost samooskrbe z električno energijo. Kaj pa če imate stanovanje v večstanovanjski stavbi? Vizionarski etažni lastniki bloka v Jesenicah so se odločili poskrbeti za energetsko sanacijo potratnega bloka, znižati svoje stroške za ogrevanje in elektriko, hkrati pa še poskrbeti za čistejše okolje – zase in za zanamce.

Gospod Zajović, predstavnik etažnih lastnikov, je gonilna sila energetske sanacije: “Naš prvi projekt je bila toplotna črpalka. Drugi projekt je bila izolacija fasade. Tretji projekt, ki pa se mi v bistvu zdi najpomembnejši, pa je postavitev sončne elektrarne.” Dva od naštetih projektov sta bila v Sloveniji pionirska. “Bili smo prvi večstanovanjski objekt, ki se je ogreval na toplotno črpalko, zdaj pa še prvi, ki skrbi za energetsko samooskrbo gospodinjstev.”

Gospod Jelenc, predstavnik podjetja GEN-I, ki je poskrbelo za pionirski projekt, pove: “Prva verzija uredbe o samooskrbi je omogočila izgradnjo sončnih elektrarn na individualnih hišah. Sredi leta 2018 pa je zakonodajni organ s spremembo uredbe omogočil, da v samooskrbni shemi pariticipirajo tudi večstanovanjski objekti. Ampak takšen projekt – v konkretnem primeru gre za 23 stanovanjskih enot in s tem najmanj toliko lastnikov – še ni bil nikoli izveden, torej niso obstajali nikakršni precedenti o urejanju. Vsa dokumentacija, vsa soglasja s strani sistemskega operaterja, vse je bilo izdelano prvič. S tem projektom smo postavljali normative in si utirali pot za prihodnje postavitve elektrarn na večstanovanjskih objektih.”

Sedemletna investicija, tridesetletni prihranki

Na konkretnem bloku so postavili sončno elektrarno z nazivno močjo 36,7 kilovatov: investicija je znašala 36.400 € in jo etažni lastniki odplačujejo v 84 obrokih po ključu delitve, ki so ga glede na potrebe po električni energiji skupaj dogovorili že pred postavitvijo. Tako je celotna investicija znašala med 500 in 3.000 evri na stanovanje, oziroma znaša povprečen znesek mesečnega obroka 15 evrov. Hkrati pa je bila investicija subvencionirana tudi s strani EKO sklada v višini 180 EUR/kWp.

»Z namestitvijo sončne elektrarne stanovalci skupaj prihranijo do 4.500 EUR na leto in s temi prihranki dejansko poplačujejo investicijo v sončno elektrarno« pove g. Jelenc. Sončna elektrarna bo odplačana v sedmih letih, pričakovana življenjska doba sončne elektrarne pa je kar 30 let.

Skupaj z g. Jelencem smo razblinili tudi mit o tem, da so nekatere lokacije – Primorska, na primer – primernejše za postavitev sončne elektrarne kot druge. “Pred postavitvijo sončne elektrarne smo seveda izdelali simulacije osončenja mikrolokacije. Le-ta je bila le 5 % nižja od slovenskega povprečja, oziroma zgolj 15 % nižja od osončenja na obalnem pasu,” je zatrdil.

V jeseniškem bloku zdaj proizvedejo okoli tisoč kilovatnih ur na kilovat inštalirane moči, oziroma so v šestih mesecih in pol od izgradnje proizvedli že 25.500 kilovatnih ur energije.

Več: GEN-I

PUSTITE KOMENTAR

Vpišite svoj komentar
Vpišite svoje ime

VARNOSTNA KODA *