BelaBela: celice in molekule kot navdih

Oblikovalska znamka BelaBela združuje neštevno umetniških znanj, ki jih je na svoji življenjski poti pridobila samostojna oblikovalka Jana Mršnik. Sofisticirane oblike združujejo uporabnost in estetiko ter so primerne za vse, ki cenijo subtilnost.

0

Oblikovalka se je sprva izobraževala na področju oblikovanja oblačil, nato pa povsem spontano zaplavala v oblikovanje izdelkov za prostor. »Oblečene človeške figure sem predstavila v obliki prostorske postavitve, na prosojnih fotografijah. Podobe so se zlivale z okolico, prostorom in razmišljala sem, da sem ga oblekla v tekstilne kreacije. Takrat me je pričel zanimati prostor in lahko rečem, da prav sorodnosti med področji sprožijo vzporedna razmišljanja, ki so naravna. Področja se med seboj prepletajo. Z likovnega vidika gre pač za različne medije, ki so mehkejši ali trši, z unikatnimi ali serijskimi rešitvami, vedno gre pa na nek način za prostor, za ustvarjanje prostora. Tudi oblačilo je prostor in tudi svetilo je telo. V obeh primerih si likovni ustvarjalec, ki ima za končni cilj uporaben izdelek, ideje pa črpaš iz življenja samega,« pojasnjuje ustvarjalka in doda, da je težko med tako kreativnima področjema povsem potegniti ločnico: »Marsikaj je namreč odvisno od načina, na katerega v posamezno področje vstopiš, od tvojih ciljev in ambicij.«

Pri oblikovanju izdelkov serijske izdelave izstopa samo načrtovanje produkta, izdelki za interier zahtevajo drugačna tehnična znanja, poleg tega je eno izmed glavnih vodil pri njihovem oblikovanju dolgoročnost. Prav zato zahtevajo večji razmislek glede umeščanja in izdelave. Po drugi strani so kolekcije oblačil običajno začrtane za eno sezono, sploh v obdobju hitre mode, ki ga zaznamujeta ekspresno menjavanje oblačil na policah in modnih slogov. »Področje tekstilnega in produktnega oblikovanja osebno doživljam kot bolj »umirjenega« v nekaterih pogledih, na primer v smislu »prilagajanja spremembam«, tudi trendom, če hočemo. Svetilo ali namizni podstavek lahko čez mesec dni, ali pa čez dve leti, zamenjata prostor ali mizo, postaneta del drugega prostora. Tega ne moremo reči za oblačilni kos, ki mora obstajati v različnih konfekcijskih številkah in ima lahko »le enega« lastnika,« pojasni Jana.

Začetki znamke BelaBela segajo v leto 2005, ko se je porodila ideja o nastajanju serije izdelkov 1∞. Sprva umetniški projekt se je razvil v kolekcijo uporabnih izdelkov, v sklopu katerih je oblikovalka ob pomoči Vesne Štih, raziskovala mikro svet in njegovo molekularno sestavo. »Tako se je izoblikovala izhodiščna ideja modularnosti, ki interpretira tekstilne strukture, pletenje, tkanje ter vstopa v svet produktnega oblikovanja. Projekt je naletel na pozitivne odzive, se razvijal in širil v nove izdelke, prinesel veliko ustvarjalnega veselja. Rojstvo znamke je predstavljalo del naravnega procesa, nastajajoči organizem je pač potreboval ime. In ga je dobil. Modularnega in igrivega, kakršen je bil sam,« se začetkov spominja Jana.Pri izdelavi je našla stik z najrazličnejšimi materiali in se oddaljila od tekstila, z njimi pa rada ustvarja še danes, čeprav prizna, da vedno bolj pogreša mehkobo, fluidnost in eteričnost tekstila. »V vseh izdelkih se čuti težnja po tem, da v produkt vnesem lahkotnost. Iz lesa izdelam čipko, iz plastike ustvarim živo, gibljivo kopreno. Vleče me prosojnost, večplastnost, ki sem jo intenzivno živela že v času, ko sem se posvečala oblačilnim tekstilijam. Vleče me k tekstilnim telesom, pa naj bo to svetilo ali del bivalnega prostora,« pojasni.

Vse njene umetnine odlikujeta ročno delo in trajnost, ki se zrcali v izbiri materialov ali načinu izdelave. »Modularni izdelki na primer raziskujejo ravno ta vidik, in sicer na način, kako pri proizvodnji doseči čim bolj ekonomičen učinek, delujoč po principu »manj je več«. Tako en sam izsekovalni nož lahko izdela module za veliko število različnih struktur, ki so uporabne tako v področju modnega oblikovanja kot notranje opreme in drugih posegih v prostor. Uporabnik lahko izdelek dokonča tudi sam. DIY kultura je še ena izmed področij, ki jo raziskujem v svojih izdelkih,« prizna oblikovalka. V navdih so ji naravne strukture, celice, morski organizmi in druga eno ter večcelična bitja. Njihove oblike z mislijo na sodobne potrebe uporabnika prevaja v oblikovalske izdelke. Ti so v večini primerov prilagodljivi, saj lahko služijo kot podstavki za kozarce ali stenska dekoracija, spet tretji jih uporabijo za nakit: »Nekaj igre je skoraj vedno prisotne. Želim, da je uporabnik ustvarjalen tudi po svoje. Pustim oziroma ponudim mu nekaj tega prostora tudi takrat, kadar kupi dokončan izdelek.«

Sama je vpeta v celoten proces izdelave, od ideje do končnega izdelka. Pri začetni izdelavi se zanese tudi na zunanje sodelavce, ki izsekajo module ali lasersko izrežejo filc, embalažo. »Izdelke sestavim, izvezem sama. Moji izdelki so namreč delno industrijski, serijski, delno pa unikatni. Pomočnike imam, kadar so večja naročila, ker toliko ročnega dela sama ne bi zmogla, sploh, odkar poučujem. Veliko mi pomaga partner. Ravno tako poskrbim za grafično podobo, tekst, oblikovanje kataloga, etiket, spletne strani, embalažo. Logotip je oblikovala odlična Mojca Janželj Tomažič. Načeloma pa velja, da imam izdelke v lastni produkciji, poskrbim za vse, od izhodiščne ideje do končnega izdelka,« zaključi Jana, ki si v prihodnosti želi sodelovati z velikim, izoblikovanim podjetjem.

Fotografije: Jana Mršnik, Franci Virant

PUSTITE KOMENTAR

Vpišite svoj komentar
Vpišite svoje ime

VARNOSTNA KODA *