"Dialog med starim in novim predstavlja poseben ustvarjalni izziv, kjer se arhitekt z dobro mero znanja in senzibilnosti na osnovi natančnega branja obstoječega stanja odloči, kaj je potrebno zaščititi in kaj nadgraditi," začneta z razlago projekta arhitekta Nataša Pavlin in Aleksander S. Ostan, avtorja interierja garsonjere pod Ljubljanskim gradom.

Osnovna misel, ki ju je vodila pri oblikovanju tega le 36 m2 velikega stanovanja, je bila ohranitev vseh kvalitetnih arhitekturnih elementov. Tako v stanovanju vizualno prevlada originalen strop iz temnega lesa, ki se zrcali v novem parketu. Bele stene med njima nudijo ozadje številnim umetniškim in historičnim pa tudi nekaterim sodobnim kosom opreme, ki dopolnjujejo ta leseni interier.

Večina pohištva je na nek način recikliranega: stol v spalnici je iz ordinacije Ostanovega dedka; drugi, obrušeni, so iz arhitektove družinske dediščine iz Bovca, Janževega vrha itd. Naslanjača, ki krasita dnevno sobo, je Pavlinova našla na kosovnem odpadu in ju dala pretapecirati v tkanino dunajsko-švedskega arhitekta Josefa Franka iz prve polovice XX. stoletja. Restavrirani omari, ki delita dnevni prostor od spalnega, sta »višek« od prijateljice, ki ga ni več potrebovala. Interier krasijo še izbrane grafike in platna, knjige, barvite preproge in večinoma sodobne luči s karakterjem. Stanovanje torej kar vrši od posameznih zgodb, spletenih skupaj na majhni kvadraturi.

Skromna kuhinja kot ločnica med dnevnim in nočnim

V središču celotnega stanovanja se nahaja sodobna minimalistična kuhinja, narejena po meri in prislonjena ob hrbtišče podarjenih omar. Na slednje so obešene še elegantne stekleno-jeklene police, prav tako unikatno oblikovane.

Ta združeni element omar in kuhinje je – skupaj s po dvema lesenima stopnicama na vsaki strani – tudi edina ločnica med spalnim in bivalnim delom. Manjši in mračnejši spalni del je rahlo dvignjen napram svetlemu bivalnemu, kar ga naredi tudi bolj intimnega. Opremljen je skromno: postelja, naslanjač, knjižna niša, svetilka in slike so edini kosi opreme, ki jih pravzaprav potrebujemo.

Stanovanju je pripadala tudi obokana klet, ki pa – v duhu minimalizma – ni postala dom stari šari. Njeni skrbno obnovljeni opečnati oboki namreč dajejo zavetje ustvarjalnemu nemiru, saj so preurejeni v umetniški atelje.

Interier: Atelje Ostan Pavlin

Fotografije: Matej Leskovšek