Se še spomnite zgledno prenovljene podeželske hiše 1797 na Dobu pri Domžalah? Lastnika – arhitektka Mateja Panter in podjetnik Franci Kek – sta z nakupom posestva poleg omenjene hiše, ki je danes turistični objekt, dobila tudi pripadajoče gospodarsko poslopje. Slednjega sta prav tako skrbno prenovila in ga spremenila v svoj novi dom.
Družina Panter Kek je bila vajena življenja v Ljubljani, v središču mesta so kar dve leti iskali večje stanovanje. »Kar nam je bilo všeč, je bilo nedosegljivo, večina stvari pa nam ni ustrezala. Nato je kar naenkrat padla ideja in smo začeli gledati nepremičnine v okolici. Že po petih obiskih okolice smo prišli do tega posestva z dvema objektoma in nama je bilo takoj jasno, da je to to,« pogovor z Ambienti začne Mateja.
Spomin na gospodarsko poslopje ohranjajo opečne odprtine v zatrepu
Kjer je zdaj čudovit dom, je bil nekoč gospodarski objekt. Prvotno je bil namenjen živini, pozneje pa skladišču in delavnici. Mateji se je zdel zaradi volumna in stebrišča na vrtni strani tako privlačen, da so se hitro odločili, da bo tukaj njihov novi dom. Za mnenje je vprašala tudi dva statika, ki sta zagotovila, da je konstrukcijsko primeren za prenovo.
Objekt je bil dolg kar 26 metrov in pol, a so ga na južni strani skrajšali za dobrih 6 metrov. Tako so pridobili vrt in sonce v hišo. Po navodilih spomeniškega varstva so zadržali opečnate odprtine v zatrepu. Te zdaj objektu dajejo še poseben šarm in obenem spominjajo, da je bilo to nekoč gospodarsko poslopje.
Žlahtna mešanica starega in novega
Tako kot zunanjost je tudi interier žlahtna mešanica starega in novega. Lastnika sta ljubitelja lepih kosov pohištva iz različnih obdobij. Mateja pa je prava mojstrica v tem, kako nek star kos vključiti v zelo sodoben interier.
»Moj pristop k urejanju interierjev je mogoče malo poseben, ampak se mi zdi obenem precej naraven, saj se človek dobro počuti med stvarmi, ki mu nekaj pomenijo. Ukvarjam se tako z arhitekturo kot z oblikovanjem in spremljam, kaj se dogaja na oblikovalski sceni – tako sem si nekaj pohištvenih kosov nakupila in se skozi vsa leta selijo z nami. Veliko stvari so nam tudi podarili prijatelji, starši. Omara v kuhinji je nekaj posebnega, je darilo naše prijateljice. Bila je rjava, približno iz leta 1930. Barvana je bila s šelakom in ko mi je mizar povedal, da je ne moremo ohraniti take, ker bi bilo treba celotno zbrusiti, sem rekla – super, torej gremo v belo. Zdaj imamo belo sodobno kuhinjo z belo omaro iz leta 1930,« opisuje Mateja, ki je nekaj kosov oblikovala tudi sama. »Zofo Lang-osta sva s soavtorico Lenko Kavčič predstavili na sejmu v Milanu. Oblazinjen avtomobilček za otroke Bi biip sem oblikovala pred dvema letoma. Gugalnik za otroke Hi konjiček, ki sva ga oblikovali s kolegico Jožico Curk, je postal uspešen prodajni kos. V garderobi na sredi prostora imamo postavljeno zofo Love bench oziroma klop ljubezni, katere soavtorica je Anka Štular. Z njo sva kandidirali na mednarodnem natečaju in zmagali. Klop je v leseni izvedbi in s kovinsko čipko postavljena v Strasbourgu pred Evropskim parlamentom.«
130 m2 bivalne površine
Hiša, ki so jo oblekli v 13 cm toplotne izolacije, se ogreva prek talnega gretja. Izolirana so tla, stene in strop nad oboki. Nad stropno izolacijo sta lesen pod in prazna podstreha. Za zdaj ima tričlanska družina več kot dovolj prostora na 130 m2 bivalne površine. Vhodna vrata so z Dolenjske in so obnovljena, kamnit okvir vrat je s te hiše, a je zmanjšan in prilagojen na velikost vhodnih vrat. Za ambient in kot dodatno grelno telo imajo odprt kamin, ki je tudi delno recikliran. Spodnja kamnita polica kamina je bila nekoč prag vhodnih vrat pri sosednji hiši.
V hiši je tudi nekaj zavrženih starih kosov, ki jim je Mateja dodelila novo življenje in mesto v svojem domu. Recimo stara ura, ki so jo našli na odpadu, pa star prometni znak, ki ga je našla na cesti v Firencah, kjer je nekoč živela. Star klavir je bil nekoč v Nebotičniku, pa so ga zavrgli, ker se ga ni več dalo uglasiti. Tukaj je varen in pod streho.
Mateja in Franci prezirata prizidke in v šali povesta, da sta verjetno ena od redkih Slovencev, ki sta objekt zmanjšala in ne dogradila. Vsekakor pa njun dom predstavlja eno najbolj posrečenih in izvirnih prenov, kar smo jih imeli priložnost pokazati v naši oddaji.
Arhitektura in fotografije: Mateja Panter
