Bliža se iztek 15-letnega roka za zagotovitev dostopnosti stavb v javni rabi, Zveza paraplegikov Slovenije pa opozarja, da četrtina stavb še vedno ni prilagojena. Nasprotuje tudi vladnemu predlogu, da naj se rok za prilagoditev podaljša.
Zveza paraplegikov Slovenije ponovno opozarja, da mnoge stavbe v javni rabi še vedno niso prilagojene osebam z različnimi oblikami invalidnosti. Po Zakonu o izenačevanju možnosti invalidov bi morale biti po 15-letnem roku vse javne stavbe dostopne najpozneje do 11. decembra 2025. Gre za trgovine, restavracije, kulturne ustanove, športne objekte, zdravstvene domove ter državne in občinske urade, ki vsakodnevno sprejemajo uporabnike svojih storitev.
Žal temu ni tako. Po oceni Zveze paraplegikov Slovenije več kot četrtina samo državnih in občinskih stavb ni v celoti dostopnih. Pričakovali bi, da bo vsaj država spoštovala rok, ki si ga je sama postavila.
Da bi okrepila pravico do dostopnosti je Zveza vzpostavila posebno spletno stran dostopno.eu in začela projekt »Tudi jaz bi šel noter«. Z njim želi izboljšati dostopnost stavb. Uporabnikom bodo pomagali v postopkih uveljavljanja pravice do dostopnosti in po potrebi stopili v stik z lastniki stavb. Lastnikom, ki želijo stavbo prilagoditi, bodo pomagali z nasveti in smernicami za izvedbo potrebnih prilagoditev.
Dane Kastelic, Predsednik zveze paraplegikov Slovenije, je ob tem povedal: »Slovenski paraplegiki čakamo na dostopne stavbe že 15 let. Dostopnost ni pomembna samo za nas, temveč za številne druge osebe z invalidnostmi, starejše ali mlade starše z vozičkom. Pričakujemo, da bodo lastniki stavb izpolnili svoje zakonske obveznosti in omogočili enak dostop vsem.«.
Vlada je v minulih dneh v Državni zbor vložila predlog sprememb Zakona o izenačevanju možnosti invalidov, ki na novo uvaja globe za primere, ko stavba ni dostopna. Po trenutnem predlogu bi sankcije pričele veljati čez dve leti. Zveza paraplegikov Slovenije kot organizacija, katere člani se dnevno srečujejo s posledicami nedostopnosti, pa takšnega odloga ne podpira. Podobno nasprotovanje je izrazil tudi Zagovornik načela enakosti. Kastelic k temu dodaja: »Če lastnik v 15 letih ni uspel zagotoviti dostopnosti, je tudi v dveh naslednjih letih zelo verjetno ne bo. Kakršnega koli podaljšanja roka ne podpiramo. Dovolj smo čakali! Po 12. decembru 2025 je nujen nadzor na terenu. Zgolj tako bo naše grajeno okolje postalo bolj humano.«.
Osnovne informacije o pravici do dostopnosti
- Kaj pomeni pravica do dostopnosti? Pravica do dostopnosti pomeni, da lahko vsaka oseba fizično vstopi v stavbo in jo uporablja brez ovir. To vključuje dostop do vhodov, notranjih prostorov, sanitarij ter informacij in komunikacijskih poti v stavbi. Kadar dostopnost ni zagotovljena, to pomeni diskriminacijo na podlagi invalidnosti ali drugih osebnih okoliščin.
- Ali lahko zahtevamo dostopno stavbo? Da. Dostopna stavba ni zgolj priporočilo, temveč pravica, ki jo določajo slovenski zakoni, prav tako pa jo ščitijo mednarodni in evropski dokumenti. Od 11. 12. 2025 dalje gre v Sloveniji za zakonsko obveznost, ki velja za vse lastnike stavb v javni rabi.
- Katere stavbe morajo biti dostopne? Stavbe v javni rabi so vsi objekti, v katere vstopamo zaradi storitev ali blaga, namenjenih javnosti. Sem sodijo trgovine, restavracije, storitveni prostori, upravne enote, centri za socialno delo, kinodvorane, gledališča, muzeji, zdravstveni domovi, bolnišnice, šole, športne dvorane, cerkve in drugi podobni objekti.
- Ali mora biti dostopna prav vsaka stavba? Da, zakon to predvideva, a dopušča nekatere izjeme. Prilagoditev stavbe ni obvezna, če bi predstavljala nesorazmerno breme za lastnika. Pri tem se ocenjujejo finančne zmožnosti lastnika, posebne arhitekturne ali zgodovinske značilnosti, tehnične omejitve ali status spomeniško zaščitenega objekta.
- Kateri predpisi določajo rok 11. december 2025? Rok izhaja iz 9. in 38. člena Zakona o izenačevanju možnosti invalidov. Obveznost dostopnosti dodatno utemeljujejo tudi Konvencija o pravicah invalidov ter Listina Evropske unije o temeljnih pravicah, ki zavezujeta tudi Slovenijo.
- Kaj lahko naredimo, če stavba ni dostopna? V primeru nedostopne stavbe je na voljo več možnosti: opozorimo lastnika in spremljamo njegov odziv; obrnemo se na Zvezo paraplegikov Slovenije ali na regijsko društvo paraplegikov, kjer primer preverimo in po potrebi stopimo v stik z lastnikom ali pristojnimi službami; podamo prijavo Varuhu človekovih pravic ali Zagovorniku načela enakosti; na sodišču uveljavljamo odškodnino zaradi diskriminacije.
- Ali lahko zahtevamo odškodnino? Da. Če ste bili zaradi nedostopnosti izpostavljeni diskriminaciji (npr. v stavbo niste mogli vstopiti), vam zakon omogoča denarno nadomestilo od 500 EUR dalje. Predlagamo predhodni posvet s pravnim strokovnjakom.
- Kje dobimo dodatne informacije? Kje lahko prijavim nedostopno stavbo? Več informacij o pravicah in postopkih glede dostopnosti in obveznostih lastnikov je objavljenih na spletni strani www.dostopno.eu
