Posnema arhitekturo čebeljega satja: Hiša kranjske čebele

Slovenci smo zelo povezani s čebelami. Imamo kar okrog 10 000 čebelarjev in edinstveno avtohtono kranjsko sivko. A vendar doslej še nismo imeli stavbe, ki bi posnemala arhitekturo čebeljega satja. Doslej. V novo odprti Hiši kranjske čebele v Višnji Gori so namreč vsem znani šesterokotniki zdaj prevzeli vlogo človeških bivališč. Mi smo bili tam prvi s kamerami.

0

Višnja Gora je starodavno mesto z dolgo zgodovino in v njeni neposredni bližini, v Gradu Podsmreka, je tudi rojstno mesto kranjske sivke. »Družina Rothschütz je v Gradu Podsmreka najprej popisala to kranjsko sivko, potem začela trgovati z njo po celotnem svetu in danes je pravzaprav to druga najbolj razširjena vrsta čebele na svetu. Najbolj pridna, najbolj medonosna in to nas seveda veseli, da smo uspeli to tudi dokazati,« začne pogovor z nami župan občine Ivančna Gorica Dušan Strnad.

Tem zgodovinskim okoliščinam je seveda sledilo logično nadaljevanje, in sicer je ob pripravah na svetovni dan čebel padla zamisel tudi o tem, da bi v Višnji Gori postavili Hišo kranjske čebele – hišo, ki bi bila nekaj posebnega.

Investitorji so se z zamislijo obrnili na Čebelarsko zvezo Slovenije, ki jo vodi predsednik Boštjan Noč, pridobili njihovo podporo in strokovnost, k sofinanciranju naložbe pa pritegnili še Evropsko unijo in Republiko Slovenijo. Prostore za Hišo kranjske čebele so našli kar v stari šoli iz leta 1906, za katero so že dolgo iskali nadomestno rešitev, saj so se otroci iz nje že leta 1999 preselili na novo lokacijo in je odtlej samevala.

»Združili smo v tej hiši pravzaprav nekaj nemogočega, čebelarstvo in podjetništvo, tako da sta v Višnji Gori zaživela Hiša kranjske čebele in Apilab, središče inovativnih tehnologij,« pove Strnad.

MED GRADNJO

Hiša kranjske čebele ponuja za vsakogar nekaj. Vključuje Turistično informacijski center, kjer se obiskovalci lahko seznanijo z vsem, kar občina ponuja na turističnem, gospodarskem, kmetijskem področju in drugje. V pritličju hiše je kavarna, ki ji pravijo medarna in kjer so gosti postreženi z medenimi dobrotami. V prvem nadstropju je sodoben interaktivni muzej, kjer izveste vse o kranjski sivki, njegova posebnost pa so žive čebele, ki v muzeju živijo, opazujete jih lahko pri vsakdanjem delu, omogočili so tudi direkten prenos njihovega vsakdanjika iz panja na ekran, medtem ko so pod streho objekta uredili panjem podobne sobe, kjer je možno tudi prenočiti.

»Ja, celotna hiša je bila zasnovana, da mora delovati po zgledu čebel. Torej pridnost, skupnost in sodelovanje. To so ključne vrednote, ki smo jih zasledovali pri celotni pripravi objekta. In tudi to spanje v panju, kot smo poimenovali te nastanitve, zasleduje idejo, da obiskovalec, ko vstopi v ta nočitveni del, vstopi pravzaprav v neke vrste skupnost, kjer gostje sodelujejo, sobivajo, a imajo vendarle v teh posameznih spalnih enotah nekaj zasebnosti. Obiskovalci imajo tako na voljo skupne sanitarije, potem imajo skupne prostore za druženje, souporabo kuhinje,« opisuje Maja Lamperet iz zavoda Prijetno domače.

Dostop do modulov je po račjih stopnicah, zaščitenih s steklenimi ograjami.

V 270 m2 velikem nastanitvenem delu objekta je prostora za 25 gostov, za neobičajno arhitekturno notranjost, ki obiskovalcem resnično ponuja možnost, da se počutijo kot v panju, pa je zaslužen arhitekt Andrej Milovanovič. Kot pove je osnovni gradbeni material posameznih sob-satnic smrekov les, spodaj je statično močna jeklena podkonstrukcija, inštalacije pa so praktično nevidne.

Vsi leseni deli so premazani s posebnim premazom, ki ščiti v primeru požara.

»Veliko dela je bilo s temi inštalacijami, ker je bilo treba vse skriti. Nikjer se ne vidi nobene žice, nobene cevi,« pravi arhitekt in doda, da so veliko pozornosti namenili tudi steklenim površinam in prezračevanju. Posebno troslojno steklo je zaščiteno proti UV sevanju, medtem ko je prezračevanje prisilno tako na ravni celotnega objekta kot posameznih modulov, ki so jih oblikovali v obliki šestkotnika.

»Oprema posameznega modula, ki je namenjen dvema osebama, je široka zakonska postelja, omara, nekaj odlagalne površine, police, pulti. Glavno vodilo vse opreme je šesterokotnik, tudi ročaj na ograji je šesterokoten, ploščice so šesterokotne, klubske mizice so šesterokotne,« našteva arhitekt, ki je prepričan, da je izbrani formi treba slediti do konca, dokler se da.

Mi pa smo prepričani, da bo – tako kot nas – tudi vas ta sila zanimiv ambient Hiše kranjske čebele zapeljal s svojo unikatnostjo. No, pa tudi s sladkim vonjem po medu in lesu …

Prejšnji članekSo prihranki z IR-ogrevanjem mit ali resnica?
Naslednji članekSpira: okolju in domišljiji prijazno praznično drevesce
V televizijski oddaji Ambienti se pogovarjamo o lepih prostorih, zanimivih detajlih, navdihujočih vrtovih in sodobnih tehnologijah gradnje.
0 komentarjev
Inline Feedbacks
Poglej vse komentarje