Živahen vrt ob reki Bistrici

Lastnica 1500 kvadratnih metrov velikega vrta, ki smo ga obiskali na Dolenjskem, priznava, da ji od pomladi do jeseni v zelenem kraljestvu nikoli ne zmanjka dela. Kljub temu rada vsak dan tudi malce posedi ob brunarici, spusti misli na pašo in uživa ob pogledu na urejeno okolico.

0

Družina je začela graditi hišo pred dvajsetimi leti. Tri leta kasneje, ko je bila končana, so se posvetili okolici. Branka in njen soprog Jože sta rastline z vogalne grede (ki jima je dobro služila v času, ko je bila njuna parcela še gradbišče) presadila na izbrana mesta; skale in kamne pa sta stisnila v gruče. Tako so nastale urejene in vsebinsko zaokrožene celote. Posajenih imata veliko trajnic in drevnin, med katerimi izstopajo parocije, ambrovci, smreke in javori.

“Drevesa hitro naredijo lep vrt,” nam zaupa Branka. “Sprva smo nasadili vrbe na brežino Bistrice, ki nam je sicer venomer spodjedala breg. Najljubši mi je pa ambrovec, ki se jeseni obarva v čudovite barve.”

Čeprav so se sprva bali sobivanja s tako muhasto reklo, kot je hudourniška Bistrica, pa zdaj z njo uspešno sobivajo. Psi se v njej kopajo, družina se poleti v njej osveži, zelenjava pa se napaja z njeno vodo.

Prav poseben karakter pa okolici hiše da zelenjavni vrt. Namesto da bi ga skrili v kot, ali se mu celo odpovedali, mu je družina namenila prominentno pozicijo tik ob hiši. “Ko iščeš zelenjavo za v juho, jo imaš pri roki. Vrt smo malo dvignili zaradi voluharja in ga ogradili z lesenim plotom, kot v starih časih,” pove lastnica.

Vodni motiv v japonskem stilu je Branka ustvarila ne tekmovanju Zeleni izziv v Volčjem potoku. Čeprav ga prej še nikoli ni oblikovala, je ustvarila nekaj tako posebnega, da so ji žirantje namenili prvo nagrado. Poustvarila ga je še doma in ga naselila z vodno floro in favno.

Poleg vsega tega pa ima vrt še več unikatnih detajlov iz recikliranih materialov – iz starih lesenih električnih drogov, iz kamnitega portala sosednje hiše; najbolj zanimivi pa so 20 let stari usnjeni čevlji, last lastničinega očeta, ki danes služijo kot posoda za netreske.

Fotografije: Mateja Košir

PUSTITE KOMENTAR

Vpišite svoj komentar
Vpišite svoje ime

VARNOSTNA KODA *