Plečnikova nagrada 2020 za Islamski versko-kulturni center

Konec junija je Sklad arhitekta Jožeta Plečnika razglasil prejemnike najvišjih strokovnih priznanj na področju sodobne arhitekturne ustvarjalnosti v Sloveniji. Najvišjo, Plečnikovo nagrado so prejeli Matija Bevk, Vasa J. Perović in Christopher Riss za Islamski versko-kulturni center v Ljubljani.

0
Foto: David Schreyer

Ideja o izgradnji Islamskega versko-kulturnega centra v Ljubljani je nastala že pred skoraj pol stoletja; pred petnajstimi leti je islamska skupnost končno dobila zeleno luč za izgradnjo, natečaj za novo stavbo je bil izveden leta 2011. Mošeja je svoja vrata prvič odprla februarja, uradna otvoritev pa naj bi se zgodila v prihodnjih tednih. Po dolgem in potrpežljivem čakanju je slovenska islamska skupnost dobila ne le svoj prostor pod soncem, pač pa tudi eno najvišjih arhitekturnih priznanj pri nas: strokovna komisija je njihovi stavbi, ki so jo sami oklicali za ‘najlepšo džamijo v Evropi’, tudi uradno potrdila arhitektonsko vrednost in ji podelila Plečnikovo nagrado.

Foto: David Schreyer

Sodobni objekt, ki svojo namembnost navezen sporoča le subtilno, medtem ko znotraj z minimalistično, a ekspresivno podobo izraža vrednote slovenske islamske skupnosti, so podpisali Bevk Perović arhitekti.

“Ustvariti smo želeli projekt, ki je vpet v tradicijo, hkrati pa je sodoben, torej nekakšen hibrid tradicionalnih islamskih vrednost in sodobnega sveta, integracija islamske verske skupnosti in slovenske družbe,” za Društvo arhitektov Ljubljana povedo arhitekti. “Zato smo ga zasnovali kot kompleks z jasno identiteto, ki ni zaprt; program smo razdelili na šest ločenih enot, ki so ohlapno povezane, vmes pa vzpostavili javni prostor. Kamorkoli se na trgu pred džamijo postavite, se odpira vsaj en pogled proti mestu.”

Za izgradnjo je bila izbrana degradirana lokacija ob železnici, o kateri je zmagovalna skupina arhitektov že  natečajni rešitvi zapisala: “Specifičnost lokacije novega Islamskega versko-kulturnega centra je prav odsotnost specifičnega.” Naloga arhitektov je torej bila, da na lokaciji, kjer ni ničesar – ne omembe vrednega razgleda, ne vzpostavljenih javnih površin, niti arhitekturnega konteksta – ustvariti celovit prostor za skupnost. V programu Islamskega verskega centra je namreč dosti več kot le molilnica z minaretom: tu so tudi knjižnica, večnamenske in športne dvorane, družabni prostori in nekaj stanovanjskih enot. Arhitekti so se odločili ustvariti lasten, introvertiran trg, ki povezuje vse te raznolike programe, hkrati pa jih jasno ločuje na posamezne sklope oziroma stavbe: umivalnico, versko šolo, kulturno-upravne objekte in nastanitveni objekt. Vsak od njih je obravnavan povsem samostojno – s svojimi obdelavo fasade, volumnom in odnosom do celote -, a vsi skupaj tvorijo kompleksno kompozicijo. Mošeja iz te kompozicije izstopi s svojo velikostjo, seveda, pa tudi z inovativno zunanjo jekleno konstrukcijo v obliki romboidne mreže, ki prevzame vlogo značilne arabeske.

Foto: David Schreyer

V notranjosti molilnice nas preseneti kupola, ki je oblikovana kot lahka sodobna tekstilna umetniška instalacija v nebeško modri barvi. Ornamentalna fasada pa po tleh riše geometrijske sence, belina prostora pa dopušča, da se molilnica napolni z barvitimi molilnimi preprogami. S preprosto geometrijo osnovnih arhitekturnih elementov so arhitekti uspeli ustvariti neponovljivo svetost.

“Avtorji so s projektom Islamskega versko-kulturnega centra v Ljubljani ustvarili urbanistični, arhitekturni in izvedbeni presežek ne le v nacionalnem, temveč tudi v evropskem okviru. Dokazali so izjemni pomen celostnega oblikovalskega pristopa, ki avtorski skupini omogoča dosledno izpeljavo koncepta v vseh merilih: tako na nivoju mesta kot na nivoju stavbe ali posameznega arhitekturnega elementa in detajla. Koncept precizne razpršenosti posameznih stavb okrog centralnega dvignjenega trga in mošeje namerno izpostavlja samostojno pojavnost programskih elementov, ki tvorijo okvir trga in vzpostavljajo nov lasten kontekst,” je v obrazložitvi zapisala komisija.

——

Poleg Plečnikove nagrade so bile podeljene tudi tri Plečnikove medalje, in sicer so jo prejeli Rok Žnidaršič in Žiga Ravnikar za telovadnico Osnovne šole Vižmarje Brod, Tomaž Vuga za knjigo Projekt: Nova Gorica ter Matevž Vidmar Čelik za vodenje Muzeja za arhitekturo in oblikovanje. Podeljeni sta bili tudi dve študentski priznanji.

Telovadnica Osnovne šole Vižmarje Brod, Rok Žnidaršič in Žiga Ravnikar, foto: Tadej Bolta
Tomaž Vuga: Projekt: Nova Gorica
Razstava Prenavljamo, Plasti časa, 18. 4.-20. 10. 2019, kustosi: Matevž Čelik, Natalija Lapajne, Andraž Keršič; prenova dvorišča: Julio Gotor Valcarcel; Muzej za arhitekturo in oblikovanje Ljubljana.

Izbor Plečnikovih odličij 2020 je pripravila strokovna komisija, ki so jo sestavljali arhitektka in profesorica Tina Gregorič, arhitekt in arhitekturni kritik Andrej Hrausky, filozofinja Mateja Kurir, arhitekt Aleksander Lužnik in krajinska arhitektka Ana Tepina. Žirija je ob tem podala tudi kritičen pregled o kvalitetah, pasteh in izzivih slovenske arhitekture v letu 2020 in v uvodu zapisala: “Kakšno je stanje slovenske arhitekture v letu 2020, ko praznujemo 100. obletnico ljubljanske arhitekturne šole? Nastala je iz potrebe po vzpostavitvi lastne narodne arhitekturne ustvarjalnosti. Kot si svojega naroda ne moremo predstavljati brez literature, pesništva, gledališča in kulture nasploh, nam samobitnost zagotavlja tudi lastna arhitektura.”

Čestitke nagrajencem!

PUSTITE KOMENTAR

Vpišite svoj komentar
Vpišite svoje ime

VARNOSTNA KODA *