Pregledna letna razstava projektov Fakultete za arhitekturo Univerze v Ljubljani tokrat v ospredje postavlja fizično omejeno dobrino, s katero je potrebno ravnati vzdržno in odgovorno - prostor.

“Žal lahko najbolj plastičen in dramatičen prikaz vnetega boja za prostor povsod okoli nas spremljamo v živo. Celotna mesta in teritoriji se grobo spreminjajo, uničujejo in celo izginjajo,” so v izjavi za medije zapisali na Fakulteti za arhitekturo ter hkrati opozorili, da najnovejša sprememba gradbene zakonodaje omogoča urejanje prostora tudi tistim brez arhitekturnih in urbanističnih kompetenc. To bo pomenilo še bolj stihijsko in posameznim osebnim interesom podvrženo oblikovanje naše grajene krajine. “Slovenski teritorij bo s tem postal še bolj degradiran, kar bodo neposredno občutili vsi prebivalci. Prostor je tudi njihov.”

Majhne javne stavbe kot dopolnitev obstoječe zazidave pomenijo boljši izkoristek prostora in manj razpršeno gradnjo.

V sklopu letošnjega študijskega leta so se tako študentje v sklopu številnih seminarjev pod vodstvom priznanih arhitektov, urbanistov in arhitekturnih teoretikov spopadali z vprašanji strpnosti, sobivanja, odgovornega časovnega in prostorskega deljenja obstoječih ter smotrnega načrtovanja bodočih kapacitet. S tem so želeli pokazati, da ima spoštljivo ravnanje s prostorom pozitiven vpliv na kakovost življenja posameznikov in majhnih skupnosti ter da delujejo skladno s celoto – z družbo, grajenim okoljem in naravo.

Študija ‘slovenskih sanj’: hiše z vrtom od leta 1950 do danes.

Celovite rešitve, ki jih ponujata arhitektura in urbanizem, so torej ključne na vseh ravneh in v vseh merilih. Ob zaključku študijskega leta zato študentje predstavljajo pregled analiz in rešitev konkretnih aktualnih prostorskih problemov z območja Slovenije in onkraj njenih meja.

Tako so se študentje v enem od seminarjev na primer spopadali z ozkimi ali neobičajnimi parcelami v mestnem javnem prostoru, ki za komercialno rabo niso zanimive, lahko pa bi bile izkoriščene za zgoščevanje mestne pozidave z javno rabo. Druga skupina je prevpraševanja ‘slovenske sanje’ po enodružinski hiši ter z novimi projekti predlagala svoj bivanjski ideal za 21. stoletje, ki bi bil manj razpršen, energetsko bolj učinkovit in arhitekturno bolj sprejemljiv. Eden od seminarjev je izdelal študijo, kako bi lahko luksuzna stanovanja (ki danes rastejo kot gobe po dežju), nezasedene poslovne in trgovske prostore in podobne neizkoriščene objekte preuredili v stanovanja, studie, delavnice, knjižnice, družbena stičišča, prostore za učenje šport in rekreacijo. Četrta skupina pa se je, na primer, lotila različnih vizij razvoja prostora in oblikovanja novih vzorcev zazidave s poudarkom na stanovanjski stavbni tipologiji skozi reinterpretacijo tradicionalnih zasnov bivanja v sožitju z naravo.

Vizije razvoja prostora v sožitju z naravo.

Projekte so ustvarili študentke in študenti, ki se po dveh letih vračajo v risalnice, predavalnice v javni prostor mesta. Prostor je, nenazadnje, tudi njihov. 

Na vodeni ogled po razstavi se lahko odpravite 9. junija in 23. junija 2022 ob 17h. Vabljeni!

Fotografije: Ana Skobe