Vas navdušujejo drevesa, njihova mogočna debla, razkošne krošnje, spreminjajoče se barve listov ali slastni drevesni plodovi? Pri založbi Kmečki glas je izšla knjiga Drevesa Slovenije, čudovit vodnik, ki vas vabi, da še globlje spoznate te mogočne rastline, ki nas obkrožajo.
Drevesa so skrivnostna bitja narave – resda med seboj tekmujejo za sonce, hranila in prostor, a obenem živijo v harmoniji, kar jih dela tako uspešna na Zemlji. V knjigi Drevesa Slovenije in vse tisto, česar niste nikoli slišali o njih avtorica Mateja Kišek Vovk razkriva zgodbe dreves, vtkane v našo zgodovino, kulturo in vsakdan. Ta posebna knjiga, ki je izšla pri založbi Kmečki glas, vabi, da se poglobite v identiteto drevesnih vrst, ki bogatijo slovenski prostor.
Od gospodarsko najpomembnejših dreves in tistih, ki se spomladi odenejo v razkošne cvetove, do dreves mokrotnih logov, toploljubnih gozdičev ter grmov z gozdnih robov in jas – vsaka stran knjige razkriva bogato živo dediščino veličastnih rastlin, ki s svojimi koreninami segajo globoko v zemljo, z deblom kljubujejo času in se s krošnjo dotikajo neba.
Lipa: Slovenska duša v senci srčastih listov
Ni drevesa, ki bi bolj utelešalo Slovenijo kot lipa. Pod njenimi srčastimi listi so se zbirali vaščani, sklepali pravde in peli zbori. Njena senca še danes zna človeka povabiti k počitku, njen vonj v času cvetenja pa napolni zrak s sladkobo. V knjigi boste izvedeli, zakaj nekoga označimo, da se drži kot lipov bog, in katero drevo pogosto zamenjujemo z lipo.
Jerebika: Koralna lepota z zgodbo
Ste vedeli, da se jerebikini cvetovi imenujejo češulje? Prava čarobnost jerebike se razkrije jeseni, ko njeni koralno rdeči plodovi, podobni drobnim jabolkom, obarvajo vrt. Ptice jih obožujejo, a šele po prvi slani, ko se razgradi neprebavljiva parasorbinska kislina. Z višino 10 do 15 metrov je jerebika lahko primeren okras na vrtu – njena krošnja je visoka, a nekoliko redka, zato ne pričakujte goste sence, temveč eleganten pridih naravne lepote.
Leska: Plodovi za vrt in mizo
Leska, ki raste na svetlih gozdnih robovih in ob travnikih, je dar narave, ki ga lahko povabite na svoj vrt. Lešniki so od nekdaj razveseljevali ljudi – zakaj ne bi tudi vas? Če niste alergični na cvetni prah, posadite grm na domač vrt in uživajte v plodovih, ki so imenitni za slaščice ali prigrizke.
Rumeni dren: Zdravje in lepota v enem
Med domačimi dreni pri nas srečamo rumeni in rdeči dren, a na vrtovih radi gostimo tudi tujerodne sorte z očarljivimi cvetovi in plodovi. Drnulje – plodovi rumenega drena – so pravi zaklad, poln vitamina C, pektina in rudnin. Dren je nekoč veljal za znamenje zdravja, saj so že naši predniki rekli zdrav kot dren. Posadite ga na vrt in združite estetiko s koristnostjo.
Tisa: Skrivnostna čuvajka zgodovine
Prožna tisovina je skozi zgodovino služila kot orožje – loki in puščice iz vej tise so bili strah in trepet bojišč, zato so jo nekoč zasajali okoli grajskih dvorcev. Ustreza ji hladnejše, senčno in zračno rastišče. Danes jo cenimo kot odporno drevnino za žive meje, a v naravi je ogrožena in zato pri nas zavarovana. Poleg tise obstaja še eno drevo, ki je v Sloveniji zavarovano. Katero? Preverite v čudoviti knjigi Drevesa Slovenije.
Fotografije: Mateja Kišek Vovk, Marjetka Hrovatin
