Uglajeno družinsko zavetišče daleč od doma

»Pied-à-terre« je izraz, ki označuje dom, daleč od doma. Običajno gre za manjše stanovanje v večjem mestu, ki je nekoliko oddaljeno od primarnega prebivališča posameznika. Mlada italijanska družinica je za svoj pied-à-terre izbrala ljubko stanovanje v srcu Pariza. Da bi se v njem počutili kar se da domače, so za pomoč poprosili italijanski arhitekturni studio Network of Architecture – noa*.

0
Hôtel Nicolai je poln zgodovine in spominov, stoji v 4. pariškem okrožju in je v zadnjih letih doživel temeljito preobrazbo. V sklopu le te so uredili vrsto novih stanovanj, enega izmed njih pa je za svoj dom daleč od doma izbrala mlada italijanska družina.

Osnovna ideja projekta je bila prenova stanovanja, ki zavzema del drugega nadstropja in mansarde v elegantni družinski palači iz 18. stoletja, značilni za to arhitekturno obdobje Pariza.

Hôtel particulier so palače, ki na posameznih mestih zapolnjujejo urbano gmoto jedra Pariza, v prenovljeni podobi pa nudijo bivanje posameznikom in družinam, ki želijo ustvariti dom v mestu luči.

Oblikovanje interjerja so zaupali italijanskemu arhitekturnemu studiu Network of Architecture – noa*, kjer so se za začetek poglobili v potrebe in želje naročnika, da bi znotraj domovanja lahko poustvarili njegovo zgodbo. Odločili so se oblikovati nomadsko bivališče, ki dobro ponazarja značaj njegovih lastnikov, ki so pogosto razpeti med različnimi kraji po Evropi in svetu.

Lastniki sami sebe označujejo za državljane sveta, v njihovem življenju pa močno simbolično vrednost nosi logaritmična spirala Nautiloidee. Gre za skupino glavonožcev z značilno spiralasto lupino, nautiloidea oziroma brodniki pa veljajo za edina bitja, ki so preživela zadnje obdobje mezozoika – kredo. Njihova spiralasta lupina simbolizira domače udobje in je skupaj s pariškim duhom služila kot izhodišče za oblikovanje tega elegantnega 168 m2 velikega družinskega stanovanja.

Želja arhitektov je bila, da eleganco modne četrti Mairais, v kateri se stanovanje tudi nahaja, prenesejo v interjer. Pohištvo je izdelano iz hrastovega lesa, velik del stanovanja pa so navdahnili odtenki pariških streh, od marmorja v odtenku sivo-modre do izbire tekstilij. Dnevno sobo pokriva beljeni parket iz hrasta položen v obliki francoske ribje kosti, hodnik je krit s terazzom. Prav ta navidezno deli nadstropje v dva dela, v prvega bolj družabnega in drugega, bolj intimnega. V slednjem so uredili nišo, ki pogleduje na Seno, s kotičkom za branje in klepet. V drugem delu pa so uredili ložo za sprejem gostov ter dnevni prostor s kuhinjo, kjer kraljuje elegantni kamin, krit z marmorjem.  

V dnevnem prostoru kraljuje Chester sofa, v jedilni del so umestili klop ter jedilne stole. Velik premislek so namenili tudi povezavi spodnjega nadstropja in mansarde, to jim je uspelo organsko zaokroženim stopniščem, ki deluje kot podaljšek terazza.

Servisne prostore so umestili zadaj za zaobljeno steno, da ne kazijo videza bivalnega dela. V spodnjem delu so oblikovali tudi dve spalnici in kopalnico. V osrednjo spalnico so umestili samostoječo kad, ki je izoblikovana iz enega samega bloka marmorja »Botticino Fiorito«. Iz slednjega so oblikovani tudi umivalniki in površina za tuširanje. Mansardo so namenili za druženje, temu primerno so uredili večfunkcijsko sobo z domačim kinom in sobo za goste.

Fotografije: Antoine Huot

Prejšnji članekMiza za štiri: (p)osebna kulinarična izkušnja v intimnem ambientu doma
Naslednji članekTopli esencializem: prenova počitniške hiše v gozdu
Milenijski metulj, razpet med novinarstvom in arhitekturo. Arhitektka po študiju in novinarka po duši, ki ves prosti čas preživlja v naravi, večere pa ob iskanju inspiracij za nove projekte. Njeno življenje je gibanje, mirovanje ji je tuje. Ko zaključi s prenovo predsobe, že se loti postavljanja DIY mačjega praskalnika in sočasno išče ideje za namizni aranžma. Recept za srečo: velika lesena jedilna miza za druženja in pasje dlake.
0 komentarjev
Inline Feedbacks
Poglej vse komentarje