Največja lesena stavba v Sloveniji: zvezda zelene prihodnosti

V Izoli smo obiskali največjo leseno zgradbo v Sloveniji, inštitut InnoRenew CoE. V njem 70 zaposlenih iz celega sveta preučuje obnašanje lesa v različnih pogojih, možnosti njegove uporabe v industriji, gradnji in prenovah, predvsem pa znanstveno eksaktno dokazujejo, zakaj se človek bolje počuti v lesenem bivalnem okolju.

0

Inštitut InnoRenew CoE je bil zgrajen z namenom iskanja odgovorov na okolijske izzive, pred katere smo postavljeni, zlasti v luči onesnaževanja.

»Kot prvo lahko izpostavimo, da grajeno okolje predstavlja 40 odstotkov vseh emisij, ki jih povzročimo z našimi aktivnostmi,« pove direktorica in raziskovalka dr. Andreja Kutnar in nadaljuje, da inštitut »kot največja lesena stavba v Sloveniji demonstrira, kako lahko znižamo te okoljske vplive, predvsem seveda z rabo lesa, ki v času svoje uporabe skladišči CO2.«

Foto: Miran Kambič

Tako je na primer v sami stavbi, v kateri je vgrajenih okoli 1000 kubičnih metrov lesa, uskladiščenega kar milijon ton ogljikovega dioksida, ves les, ki so ga iz narave vzeli za gradnjo, pa so vanjo vrnili s posaditvijo 3000 hrastov, s katerimi so nad Izolo ustvarili mali gozd.

»Ker smo v času gradnje proizvedli ogljični odtis 3000 ton, smo posadili teh 3000 hrastov, ki bodo rasli kar nekaj let. Predvsem smo pa želeli tudi Istri pripeljati nazaj drevesno vrsto, ki je bila v preteklosti tukaj prepoznana kot izredno pomembna surovina, in sicer so hrasti iz slovenske Istre in širše bili vhodna surovina za proizvodnjo ladij v beneški republiki in seveda tudi vsi poznamo Benetke, po katerih se radi sprehodimo. Le-te so zgrajene na istrskem hrastu,« pojasnjuje dr. Kutnar.

Na stavbi InnoRenew je nameščenih na desetine tipal in senzorjev, ki merijo obnašanje lesa v različnih vremenskih razmerah. Foto: Damjan Prelovšek

9 laboratorijev

Objekt InnoRenew CoE pa ni zgrajen samo iz lesa, iz katerega so narejena tri nadstropja s pisarnami in sejnimi sobami. Gre za hibridno gradnjo tudi iz betona in jekla, ki sta uporabljena v pritličju z laboratoriji. Ti so srce stavbe, saj iz njih prihajajo številna nova spoznanja o lesu. Med drugim preučujejo plantažni les, ki je zaradi hitre rasti lahko zelo ekološki, zgoščen les, ki zaradi postopka stiskanja postane izredno trden, odporen in lahko nadomešča tudi kovino, keramiko ali kamen (uporabili so ga denimo za rešetke na toplotnih konvektorjih), iščejo pa tudi načine, kako odslužen les spraviti nazaj v proizvodnjo oziroma iz njega narediti novo vhodno surovino, na primer lignin iz odsluženega lesa je lahko uporaben za izdelavo sončnih krem.  

»V stavbi InnoRenew imamo nameščenih 9 laboratorijev, v katerih raziskujemo, rabo lesa v grajenem okolju, in sicer gremo tako na mikroskopske kot kemijske ravni,« pove dr. Kutnar, ki izpostavi tudi to, v čem se razlikujejo od podobnih inštitucij v Sloveniji in širše. »Drugače je to, da nam je uspelo združiti tako kemike kot psihologe kot inženirje kot lesarje in to je tisto, kar nas dela drugačne. Interdisciplinarno raziskovalno delo.«

Foto: Miran Kambič

Objekt, prijazen do zaposlenih

Pri gradnji centra InnoRenew CoE so upoštevali tako imenovana načela REED (restorativno okoljsko in ergonomsko oblikovanje), kar pomeni, da naj objekt zagotavlja kar najboljšo psihično in fizično regeneracijo ljudem, ki se v njem zadržujejo. Poleg velike količine uporabljenega lesa so tako poskrbeli za ustrezno prezračevanje, prijetno temperaturo, akustično ugodje, ergonomsko oblikovano pohištvo in prostore, ki zaposlene motivirajo, da se čim več gibljejo in premikajo. Ravno iz tega namena je dvigalo umaknjeno iz njihovega vidnega polja. 

»Dvigalo smo zelo dobro skrili. Želimo ga uporabljati predvsem za tovorni namen, zaposlene in obiskovalce pa vabimo, da se premikajo po stopnicah. Zato smo zelo lepo oblikovali ta osrednji atrij z lesenimi masivnimi stopnicami, ki nimajo visokih nastopnih ploskev, torej se z lahkoto povzpnemo gor, da se ne zadihamo preveč. V pisarnah imamo veliko lesenega pohištva in pa izvlečne pulte na omarah v bližini delovnih prostorov, delovnih mest. Ti izvlečni pulti niso nikoli založeni, torej so nam vedno na voljo in nas motivirajo k temu, da vstanemo, postavimo prenosnik in opravimo neko delo ali pa telefonski razgovor,« pravi arhitektka Eva Prelovšek Niemelä.

Foto: Miran Kambič

Pisarne kot eksperiment

Pisarne in sejne sobe so primer dobre prakse, kako naj bo urejeno stimulativno delovno okolje, sicer pa so tudi same svojevrsten eksperiment. Oblikovane so namreč z različno količino vidnega lesa, kar naj bi v prihodnosti pomagalo doumeti, kolikšna je tista optimalna količina lesa v prostoru. Trenutno velja, da je to 60 odstotkov, pri čemer ima v našem, slovenskem okolju, prednost svetel les, kot je les smreke, jelke, bukve, hrasta … najsi bo v obliki stavbnega pohištva, opreme, parketa, stenskih in stropnih oblog ali pa manjših detajlov, arhitekturnih biserov, ki jih tudi v inštitutu InnoRenew ne manjka.

Po tleh je položen kant parket, edini masivni parket, ki se ga lahko uporablja na talnem gretju, saj se ne zvija in ostane stabilen v svoji obliki. Debel je 15 milimetrov, zato ga bodo lahko večkrat pobrusili. Foto: Miran Kambič

Zdravilni učinki lesa

Vsi veliki in mali leseni elementi posrbijo, da se človek v prostoru odlično počuti, že če jih samo gleda, dotiki lesa pa so dokazano celo zdravilni in delujejo antibakterijsko.

»Imeli smo raziskave tudi v tem smislu, da smo človeka izpostavili stresu in v prostoru, kjer je bil obdan z lesom, je prišlo do manjše količine stresa,« pripoveduje Prelovšek Niemelä. Stres so merili s količino stresnega hormona in pri ljudeh, ki so bili testirani v lesenem prostoru, se je izkazalo, da so imeli manjšo raven kortizola. »To povezujemo s tem, da nas les enostavno pripelje k naravi. Les nas pripelje tja, od koder izviramo.«

Da bi zmanjšali hrup v prostorih, so na več mestih uporabili inovativne akustične lesene obloge, kombinirane z drugimi izolacijskimi materiali, ter jih namestili v preddverju, po notranjem atriju, pisarnah in sejnih sobah, ponekod pa za boljši učinek dodali še akustični omet. Foto: Miran Kambič

Tako arhitektka Eva Prelovšek Niemelä kot direktorica dr. Andreja Kutnar pozivata, da se ljudje čim bolj obdamo z lesom in gradimo lesene objekte, saj lahko v prihodnosti z lesenimi stavbami zmanjšamo nivo obolelosti, v bolnišnicah bi lahko z uporabo lesa pospešili okrevanje ljudi in potreba po zdravilih bi bila manjša.

Stavba InnoRenew CoE je dokaz, da se vsekakor splača živeti obdan z lesom in da gradnja  z njim nima ovir. »S to našo stavbo demonstriramo, da se da, da je možno iz lesa narediti tudi stavbe večjih dimenzij in predvsem stavbe, ki niso samo zelene, ki niso samo okolju prijazne. Predvsem so prijazne za ljudi, za nas, za uporabnike. V njih se počutimo dobro. Smo bolj produktivni, manj pod stresom, pa tudi manj bolniških je na koncu,« zaključuje dr. Kutnar.

Arhitektura in notranja oprema: InnoRenew CoE; Eva Prelovšek Niemelä, Aarne Niemelä, Zijada Adembegović Hujdurović, Bojan Cebin, Monika Rečnik

Krajinska arhitektura: Mitja Škrjanec


Članek je nastal v sodelovanju z javno agencijo SPIRIT Slovenija ter s finančno podporo in sodelovanjem Ministrstva za gospodarski razvoj in tehnologijo Republike Slovenije, Direktorata za lesarstvo.

Fotografije: Miran Kambič

Prejšnji članekŠtirje triki za vedno čisto pečico
Naslednji članekMizarjev dom izkazuje posebno spoštovanje lesu
blank
V televizijski oddaji Ambienti se pogovarjamo o lepih prostorih, zanimivih detajlih, navdihujočih vrtovih in sodobnih tehnologijah gradnje.

PUSTITE KOMENTAR

Vpišite svoj komentar
Vpišite svoje ime

VARNOSTNA KODA *