Hiša za več sto let

Na Godešiču, v tisoč let stari vasici v bližini Škofje Loke, stoji hiša, ki lepo ohranja kulturno dediščino. Datira približno v leto 1800 in po prenovi v sebi združuje šarm prejšnjih stoletij in povsem sodoben značaj.

0

Hiša, stara več kot dve stoletji, je v lasti družine Krajnik že štiri generacije. Arhitekt Matjaž Krajnik pa jo je s skrbno prenovo ohranil še za prihodnje generacije. “Naša vas, Godešič, obstaja od leta 1006. Malo smo razočarani, ker v njej ni toliko ohranjenih starih hiš. Zato sem si dal nalogo, da poskušam svojo hišo vendarle ohraniti in pokazati, da se stari objekt lahko obnovi in preuredi tako, da se v njem udobno živi,” pove.

Hiša pred in med obnovo

Hiša je deloma rekonstruirana, kar se predvsem vidi v dveh skrajnih fasadah. Jugovzhodna fasada je dobila stekleni prizidek oziroma zimski vrt. V ohranjenem pritličju je razpored prostorov ostal skoraj identičen – kuhinja, dnevna soba (oziroma ‘hiša’ po starem), veža, stopnišče in shramba so ostali v istih prostorih. Le izba, oziroma spalnica staršev, je odstopila prostor jedilnici, mala štala pa se je preobrazila v predprostor in manjšo kopalnico. Mansarda je izdelana na novo, kar lahko občutimo tudi v interierju. Hiša je podkletena le deloma, tako kot je bila praksa v starih časih, v njej pa najdemo lično urejeno vinsko klet.

V osrednjem bivalnem prostoru, ki so mu včasih rekli hiša, danes pa je to dnevna soba, so na južni in zahodni strani ohranjena stara okna originalnih velikosti. Hiša se na vzhodu z velikimi steklenimi površinami odpira proti vrtu in tako ponuja čudovite poglede na vaško cerkev in domačo lipo. Obenem pa velika okna poskrbijo tudi za to, da je pozimi dnevni prostor dobro osončen.

Kljub temu sodobnemu dodatku dnevni prostor učinkuje avtentično, saj imajo poleg majhnih starih oken v hiši še veliko starinskih elementov. Med najopaznejšimi je seveda originalna, 200 let stara krušna peč. Ta je bila ob prenovi razstavljena in na novo obzidana, tako da pozimi prijetno greje prostor. Tu so še stara rdeča lesena vrata, ki iz veže vodijo v dnevni prostor in so, kot predvideva Matjaž, stara od 250 do 300 let. 

Nekaj teh starih kosov je arhitekt podedoval od svojih prednikov, nekaj pa je kupljenih. Matjaž Krajnik je namreč velik ljubitelj stare kulturne dediščine in zato tudi strasten zbiralec starin.

Zgornje nadstropje je v času prenove že preveč dotrajano, zato so ga v celoti izdelali na novo. Tam najdemo spalne prostore, garderobo, kopalnico, tik pod špico strehe še intimno galerijo za branje in druženje.

Ko arhitekta povprašamo po nasvetu za tiste, ki nihajo med obnovo in novogradnjo, odvrne: “Hiša je stara samo enkrat. Kvaliteta bivanja v starem objektu, ki je sicer lahko obdan z nekimi novimi funkcionalnimi elementi, je lahko zelo visoka. Hkrati pa je pomemben ta dober občutek, da si nadaljeval zgodbo svojih prednikov in s tem naredil neko dobro delo. Tudi za našo kulturno krajino.”

Arhitektura: Matjaž Krajnik, ARCH Design

Fotografije: Vesna Križnar

PUSTITE KOMENTAR

Vpišite svoj komentar
Vpišite svoje ime

VARNOSTNA KODA *