Sožitje dveh generacij: prizidek, ki hiši dviguje vrednost

V hiši na Jezerskem živita dva rodova v ločenih enotah. Morda se sprašujete, zakaj mladi niso raje šli na svoje, a po razgledih, ki jih nudi okolica, bi bila to velika škoda. Poleg tega so s prizidkom hiši še dvignili vrednost.

0

Nina in Gašper Karničar sta se, kot še mnogi mladi, odločila, da ostaneta pri starših. A ker je bila hiša iz konca 80. let narejena samo za eno družino, z eno kopalnico, je bila potrebna predelava. Najprej so v pritličju zgradili še eno kopalnico, za mansardo, veliko 60 kvadratnih metrov, pa so preigravali različne scenarije.

Hiša pred prenovo

»Veliko prostora je zajemal hodnik, pa stopnišče, sobe so bile večinoma majhne. Še največji prostor je bila kopalnica, tako da smo se najprej poigravali z idejo, da bi si znotraj obstoječe kvadrature naredila neko spodobno stanovanje. Ampak čim bi največja dva prostora združili v eno bivalno površino, so ostale same majhne sobe. Nobena ni bila dosti velika, da bi si lahko uredila spalnico. V bistvu v nobeno sobo sploh ni šla zakonska postelja. Tako da smo potem začeli razmišljati o tem, kam bi se lahko širili, pa na kakšen način, ampak tukaj zadaj je bila prepreka: breg tri metre stran od balkona,« začetno stanje opisuje Nina.

Razširitev mansarde proti bregu

Nato je pa vseeno prevladala odločitev, da gredo v izdelavo prizidka, ki se bo širil proti bregu, ob tem pa so aktivirali strokovno znanje, ki ga imajo v družni veliko. Poleg Nininega očeta, arhitekta Aleša Hafnerja, sta v istem poklicu tudi sestra in svak, tako da je bilo idej veliko. Pravi pristop, temeljit razmislek in dober načrt pa so na koncu privedli do prizidka, ki ni moteča enota, ampak nadgradnja obstoječega objekta, ki so ga istočasno energetsko in oblikovno sanirali.

Potek prenove in izgradnje prizidka

»Mansarda je postala del nove stanovanjske enote, in sicer na tak način, da smo ohranili spalnico in eno od otroških sob praktično nespremenjeno. Prav tako kopalnico. Celoten dodani del pa enoten bivalni prostor. Torej v prizidku je oblikovana jedilnica in dnevni prostor, povezuje ju pa stopnišče, ki je zavarovano s stekleno ograjo, tako da pravzaprav ohranjamo transparentnost tega enovitega prostora. Iz ene od otroških sob smo oblikovali kuhinjo in jo pripojil k temu osnovnemu bivalnemu prostoru. Na poziciji nekdanjega notranjega stopnišča znotraj hiše smo pa uredili manjšo otroško sobo, ker smo pač to stopnišče ukinil,« pojasnjuje Aleš Hafner in dodaja, da je pritlični del prizidka bistveno manjši od zgornjega dela, kar je posledica neugodnega terena. Tako da imajo v pritličju vhodni del z garderobo, manjše stranišče in pa stopnišče v mansardo.

Dobra izolacija, veliki prihranki

Celotni prizidek, razen betonskih zidov, ki so prislonjeni na strmo brežino, je lesena skeletna gradnja. Stropniki, ki lebdijo nad terenom, so iz macesnovega lesa, ostala konstrukcija je pretežno iz smrekovine.

Ker znajo biti vremenske razmere pozimi na Jezerskem neusmiljene, je posebna pozornost veljala tudi izolaciji objekta in preprečevanju toplotnih mostov, zlasti pri stiku novega dela stavbe s terenom. Tako ima kompletna skeletna konstrukcija 30 do 35 cm izolacije iz kamene in steklene volne, za kar je poskrbelo podjetje Knauf Insulation iz Škofje Loke.

Izolacijski izdelki Knauf omogočajo občutne prihranke pri ogrevanju.

»Tukaj so uporabili mineralno stekleno volno Ecose, ki je proizvedena po novih tehnologijah, z vezivi na bio osnovi, kar pomeni veliko prednosti za uporabnika, mlado družino. Se pravi bistveno boljša je kvaliteta zraka, ugodje v samem prostoru. Zelo pomembna pri gradnji teh lesenih objektov je požarna varnost. Govorimo o negorljivi toplotni izolacijski zaščiti. Poudaril bi še zvočno izolativnost izolacijskega materiala, ki je prav tako zelo pomembno. In pa seveda samo toplotno učinkovitost. Uporabljeni so materiali z visoko toplotno izolativnostjo. Govorimo o toplotnih prevodnostih 0,035 oziroma 0,032 tako imenovani lambda faktor na ustrezni debelini 30 – 35 cm, kar je danes energetski standard. Mogoče bi poudaril še zelo pomembno komponento pri vgradnji toplotne izolacije, to je zrakotesna zaščita. Se pravi vgradnja tako imenovanih notranjih parnih zapor ovir in pa seveda zdaj zunanjih sekundarnih folij, ki omogoča tudi povečano toplotno učinkovitost objekta in hkrati tudi samo boljše delovanje konstrukcije na dolgi rok,« opisuje Tomaž Dolenc iz Kanuf Insulation, strokovnjak s področja energetske učinkovitosti in izolacijskih rešitev.

Masivna miza iz hrastovih plohov

Če se iz zunanje strani objekta preselimo v njegovo notranjost, je prva stvar, ki nam pade v oči, velika jedilna miza. Narejena je iz masivnih hrastovih plohov, ima kovinsko podnožje in centralni izrez. Lestenec nad mizo je prav tako iz hrastovine in granita, kar ga povezuje z eno od sten v prostoru.

Posebej ponosni so tudi na kamin, ki s stopniščem tvori centralni motiv prostora in je z zasteklitvijo na vse štiri strani viden iz celotnega stanovanja, celo s terase… prostora, ki je uporaben skoraj celo leto.

Steklena stopniščna ograja s hrastovim držalom ohranja transparentnost in povezanost prostora, v ročaju vgrajena svetila pa ustvarjajo svetlobni učinek za posebne priložnosti.

Terasa kot dnevna soba

»Terase so od maja do septembra ves čas v uporabi. Dnevno sobo preselimo ven. Zunaj je igralnica za otroke, prostor za piknike, druženje s prijatelji. Včasih se ob toplih poletnih večerih spremeni tudi v letno spalnico. Zunaj napihnemo blazino, opazujemo zvezde, ki so na Jezerskem res lepe, ker ni svetlobnega onesnaževanja,« pripoveduje Nina. Nad rezultatom je navdušena, čeprav je bilo potrebnega veliko odrekanja in dela, saj sta njen mož in oče marsikaj opravila sama:

»Rezultat je super in to je res nekaj, kar potem veliko bolj ceniš, ker je bilo ogromno lastnega dela vloženega notri. Ure in ure sta ona dva preživela tukaj na gradbišču, od začetka do konca. To so bili popoldnevi in večeri, ko sem bila tudi včasih huda na oba… Otroci so majhni, rabiš kakšno pomoč, onadva pa do desetih zvečer zbijata na gradbišču. Ampak na koncu, ko to vidiš, pa ko se res zavedaš, kaj vse je bilo vloženo noter, znaš to velik bolj ceniti, kakor pa, če samo pokličeš mojstre, pa pridejo eden za drugim in vse uredijo. Je čisto drugačen občutek, če živiš v nečem, kar si ustvaril z lastnimi rokami.«

Arhitekturna zasnova: Aleš Hafner, u.d.i.a., Gea Consult, d.o.o.

Fotografije: Primož Šenk, Fenris

PUSTITE KOMENTAR

Vpišite svoj komentar
Vpišite svoje ime

VARNOSTNA KODA *