3. Dnevi slovenskega lesarstva v znamenju izzivov in priložnosti lesarske panoge

V ljubljanskem Grand Hotelu Union so 13. in 14. aprila potekali že tradicionalni Dnevi slovenskega lesarstva, ki so se letos osredotočali na izzive lesne in pohištvene industrije, krožnega gospodarstva, internacionalizacije, pa tudi zagotavljanja usposobljenih kadrov v lesarstvu. Osrednji strokovni dogodek slovenske lesne industrije je privabil več kot 250 udeležencev, obogatila pa so ga tudi mednarodna poslovna srečanja lesarskih podjetij in podelitev nacionalnih priznanj in nagrad za Lesarski presežek leta 2022.

0

Dogodek je odprl Simon Zajc, državni sekretar na Ministrstvu za gospodarski razvoj in tehnologijo, ki je poudaril pomen lesne industrije za slovensko gospodarstvo in družbo. »Les je trajnostni material in ima kot surovina velik razvojni potencial za našo državo. V tej luči je predelava in uporaba lesa ključnega pomena pri doseganju podnebnih ciljev Evropskega zelenega dogovora in za znižanje emisij toplogrednih plinov za 55 odstotkov. Na ministrstvu smo les prvenstveno prepoznali kot material za industrijsko predelavo in ne kot energent.« Z namenom, da bi les v Sloveniji znali in zmogli uporabiti, država lesno-predelovalno industrijo podpira na več načinov. »Pri javnem naročanju smo razširili obvezno uporabo lesa pri gradnji stavb, naročanju stavbnega pohištva in protihrupnih ograj,« je izpostavil. Pripomnil je, da ministrstvo podpira druga domača in tuja podjetja pri investicijah v lesno industrijo, predvsem v proizvodnjo izdelkov z višjo dodano vrednostjo.

Danilo Anton Ranc, generalni direktor Direktorata za lesarstvo, Ministrstva za gospodarski razvoj in tehnologijo, je opozoril na pomen lesne industrije pri zniževanju emisij CO2 ter predstavil aktivnosti direktorata za spodbujanje panoge in podporo podjetnikom z različnimi razpisi. »Aprila smo objavili razpis iz sredstev Načrta za okrevanje in odpornost v višini 28 milijonov evrov, v pripravi pa je še dodatni razpis za mikro podjetja in obrtnike. Ti ukrepi bodo povečali domačo predelavo lesa in zmanjšali izvoz nepredelane hlodovine, za kar si še posebej prizadevamo,« je povedal in dodal, da je cilj povečati domačo predelavo lesa, pospešiti rast slovenskega gospodarstva in spodbujanje lesene gradnje.

Rok Capl, javna agencija SPIRIT Slovenija.

Udeležence so nagovorili tudi Igor Milavec, direktor Združenja lesne in pohištvene industrije na GZS, Branko Meh, predsednik Obrtno-podjetniške zbornice Slovenije, in Rok Capl, vršilec dolžnosti direktorja javne agencije SPIRIT Slovenija. Slednji je izpostavil številne aktivnosti, ki jih agencija izvaja za promocijo slovenskega lesa in lesenih izdelkov že vse od leta 2013. »Z njimi si prizadevamo za  pozitivno podobo lesa v splošni in strokovni javnosti ter krepimo zavedanje o lesu. V ta namen smo lani prvič zagnali promocijsko kampanjo Uporabimo slovenski les, s katero les promoviramo kot material prihodnosti ter strokovno in laično javnost ozaveščamo o njegovih prednostih ter spodbujamo k njegovi uporabi. Slovenija ima lesa v izobilju, zato je namen kampanje spodbuditi čim večjo uporabo slovenskega lesa. Les za Slovenijo predstavlja izjemno priložnost in prihodnost, zato bomo na agenciji tudi v prihodnje nadaljevali z različnimi aktivnostmi za promocijo lesa.«

Prvi dan je potekala okrogla miza, na kateri so bile predstavljene potrebe pohištvenega sektorja, izzivi in perspektiva evropske lesne in pohištvene industrije, skupaj s priložnostmi panoge v okviru zelenega dogovora in načrta za okrevanje in odpornost ter implementacije industrijske strategije. Poleg tega so se v obeh dneh zvrstila številna zanimiva strokovna predavanja na temo okoljevarstvenih taktik, finančnih spodbud, oblikovanja v pohištvu, dobrih praks v lesarstvu in internacionalizacije.

Podeljena priznanja in nagrade za Lesarski presežek leta 2022

V okviru dogodka je SPIRIT Slovenija podelil tudi nacionalne nagrade in priznanja za Lesarski presežek leta 2022. Nagrajeni leseni izdelki predstavljajo reprezentativno in globalno poslovno uspešno ponudbo slovenskega lesarstva, med prispelimi predlogi pa jih je izbrala komisija, ki so jo sestavljali Julijan Krapež, Zarja Vintar in Mateja Panter (Društvo oblikovalcev Slovenije), Igor Stepančič, (pohištvena industrija), Mitja Špes (Direktorat za lesarstvo na  Ministrstvu za gospodarski razvoj in tehnologijo) in Irena Meterc (SPIRIT Slovenija).

Dobitniki nagrad in priznanj za Lesarski presežek let 2022.

»Komisija je imela težko delo, saj je na natečaj prispelo 31 izjemnih oblikovalskih predlogov, ki so bili zelo raznovrstni tako po namenu uporabe, merilu izdelka kot tudi dodelanosti – nekateri izdelki so že v proizvodnji ali uporabi, drugi pa v fazi zasnove. Smo pa letos v primerjavi z lanskim natečajem dodali vsebinske omejitve, ki se vežejo na iskanje bolj serijskih in industrijskih izdelkov,« je ob tem povedal Jurij Dobrila, predsednik upravnega odbora Društva oblikovalcev Slovenije. Vsi prejeti predlogi so odličen pokazatelj, kaj vse se da narediti s premišljeno, kreativno in trajnostno uporabo lesa, je dodal. Z dizajnom ter inovativnimi in funkcionalnimi rešitvami pri obdelavi lesenih izdelkov lahko ustvarimo znamko visoke vrednosti, ki bo uspešna tudi v tujini, kar že dokazujejo številna slovenska lesarska podjetja.

Dobitniki PRIZNANJ ZA LESARSKI PRESEŽEK LETA so:

OLIMP, avtorja: Katjuša Kranjc, Rok Kuhar

Oblikovanje stola se naslanja na znane forme iz preteklosti, ki so zaznamovale našo pohištveno industrijo. Tradicionalno oblikovani krogi iz masivnega lesa bukve so sestavljeni v prestol.

KOČEVSKI BRLOG, avtorja: Gašper Premože, Matejka Dekleva; soavtor: Tadej Šulman

Brlog iz lesa kočevskih gozdov je zamišljen kot inovativna podzemna enota za turistični glamping. Predstavlja pohištveni kos sredi gozda, prekrit z zemljo in gozdnim rastjem. Uporabnik postane »kočevski medved«.

LESENO SOBNO KOLO ANNUM, avtorja: Erik Močnik, Matjaž Podobnik

Edinstveno in ekskluzivno sobno kolo je izdelano iz kakovostnega slovenskega lesa, je ergonomsko oblikovano, nastavljivo in sodi v višji cenovni razred. Namenjen je za uporabo v hotelih, vilah, na jahtah … in doma.

POGANJALČEK VROOM, avtor: Jernej Kropej

Avtor je poganjalček oblikoval celostno – predvidel je lahek les topola ali lipe, nastavljivost krmila, kolesa, ki se vrtijo v krogu 360 stopinj in razstavljivost oziroma zložljivost v kartonsko embalažo.

NAUTILUS POD, avtor: Igor Arh

Zaseben, zvočno izoliran spalni prostor z avdio-video tehnologijo, ergonomsko vzmetnico, shrambo in minibarom predstavlja počitniško zmogljivost na majhnem prostoru. Mobilna enota se sestavlja v horizontalni in vertikalni smeri.

GUGALNICA PLAYWOOD, avtorica: Pia Groleger

Posebnost gugalnice iz krivljenega vezanega lesa je možnost rasti z otrokom, kar dosežemo z odstranjevanjem posameznih varoval. Namenjena je za zunanje in notranje prostore.

LESENO OKNO NATURA ULTIMO, avtorica: Liza Križnar, M Sora

Lesen okvir okna ustreza vsem sodobnim tehnološkim zahtevam, izdelan pa je iz starega, odsluženega lesa. Profil okna kljub reciklaži ustreza sodobnim arhitekturnim težnjam po minimalizmu.

Prejemniki enakovrednih NAGRAD ZA LESARSKI PRESEŽEK LETA so:

CAROTO, sadilni pripomoček za vrtnarjenje, avtorji: Dušan Grobovšek, Igor Grobovšek, Gal Grobovšek

Izvirno oblikovanje z duhovito noto je posebnost izdelka, ki ga sicer odlikuje tudi jasna prepoznavnost koncepta, primerna uporaba lesa, funkcionalnost in možnost serijske proizvodnje. Sadilnik je namenjen ljudem s slogom, ki vrtnarjenje jemljejo kot odklop po napornih dnevu v pisarni. Je več kot le pripomoček, saj opravilo z njim postane bolj zanimivo, polno, sproščujoče, zabavno … Zasnovan je kot pravi fetiš in bo mogoče postal kultni izdelek. Sorazmerno enostaven izdelek je do potankosti razdelan in v celoti izdelan iz naravnih materialov: les, baker, bombaž.

HOSTEL, sestavljivi bivalni moduli, avtor: Andrej Milovanovič

Hostel v Muzeju kranjske čebele v Višnji Gori predstavlja inovativno rešitev bivanja, ki asociira na čebelje satje. Šesterokotni moduli različnih dimenzij in namenov uporabe (bivalni del, kuhinja, sanitarije) so izdelani iz smrekovega lesa. Sestavljajo se v poljubne kompozicije, do zgornjih enot vodijo stopnice. Sistem satovja je dovršeno izdelan in privlačen za obiskovalce muzeja, ki lahko izkusijo prenočevanje v satovju.  Komisija ugotavlja, da tak način uporabe lesa pomeni dodano vrednost in upa, da se bodo leseni moduli aplicirali v še kakšnih objektih.

FRAXI, pohodne palice, avtor: Matic Pošebal

Gre za nov, inovativen in vsestranski z naravo povezan izdelek. Njegove odlike so dovršeno oblikovanje, odziv na sodobne potrebe uporabnikov, visoka okoljska učinkovitost – majhna poraba lesa in naslanjanje na lokalno tradicijo. Avtor iz domačega lesa s premišljenim oblikovanjem v 3 velikostih zajame vsakega morebitnega uporabnika. Izdelek, kjer prevladuje moment funkcije, je oblikovno z lucidnimi detajli tako nadgradil, da je postal predmet lepega, darila, želje in ne zgolj uporaben kos pohodnika. Nagrada naj bi prispevala spodbudo in delček k razvoju trženja izdelka tudi na tujih trgih.

Pomen lesarskega poklica

Udeleženci dogodka so prav tako opozorili na kadrovsko stisko v lesarstvu in na pomen pomoči lesarskim podjetjem pri širitvi poslovanja na tuje trge. V prihodnje si želijo, da bi se za lesarske poklice odločalo več mladih, saj uporaba sodobnih tehnologij ponuja veliko možnosti za uspehe. Po besedah Damirja Orehovca, državnega sekretarja z Ministrstva za znanost, šport in izobraževanje, si država prizadeva narediti lesarski poklic bolj privlačen. »Ena od rešitev za večji interes za lesarske poklice je večja vključenost dijakov v vajeništvo, s čimer jim bo tekla delovna doba in bodo za svoje delo med šolanjem dobili plačilo. Delodajalci pa bodo – seveda ob pogoju ustreznejšega plačila in boljših delovnih pogojev – lažje zadržali takšnega vajenca,« je dejal. Ob tem je poudaril, da je na slovenskih lesarskih šolah trenutno 900 dijakov, le slabih deset odstotkov pa jih je udeleženih v vajeništvu.

Sicer pa so se udeleženci lahko seznanili tudi s potekom prenove študijskih in srednješolskih programov lesarstva in o zaznanem povečanju vpisa na te programe v zadnjih nekaj letih. Bernard Likar iz Lesarskega grozda je predstavil kompetenčni center za razvoj kadrov v lesarstvu –  KOCles 3.0, ki ga letos s podporo Ministrstva za gospodarski razvoj in tehnologijo izvajajo že tretjič. »V času usposabljanja zaposleni pridobijo znanja, ki prispevajo k inovativnosti in prebojnosti podjetja, v katerem so zaposleni oziroma njegovih izdelkov ter povečujejo njegovo konkurenčnost. Motivirani in kompetentni zaposleni so največja vrednost vsakega podjetja,« je zaključil. Marko Kajzer iz podjetja Kampo, d. o. o. pa je spomnil, da je “lesarski poklic edini poklic, ki ima v Sloveniji surovino, ki se obnavlja.”

V okviru dogodka, ki sta ga organizirala SPIRIT Slovenija in Ministrstvo za gospodarski razvoj in tehnologijo, Direktorat za lesarstvo, v sodelovanju z Društvom za zaščito lesa Slovenije, so potekale še predstavitve aktivnosti za pomoč lesarskim podjetjem pri širjenju poslovanja na tuje trge ter mednarodna poslovna srečanja podjetij s področja pohištva, lesene gradnje in opreme, ki so ponudila odlično priložnost za izmenjavo medsebojnih izkušenj in dobrih praks.

Fotografije: SPIRIT Slovenija (STA)

Sponzorirana vsebina

Prejšnji članekNaravna eleganca v obmorski hiši
Naslednji članekŠtirje triki za vedno čisto pečico
V televizijski oddaji Ambienti se pogovarjamo o lepih prostorih, zanimivih detajlih, navdihujočih vrtovih in sodobnih tehnologijah gradnje.
0 komentarjev
Inline Feedbacks
Poglej vse komentarje