Na Novem trgu v Kamniku, v več kot 350 let stari kmečki domačiji, je nastal navdihujoč projekt, ki je dokaz simbioze med sodobnim pristopom k oblikovanju in globokim spoštovanjem do družinske dediščine. Z nagrado BIG SEE nagrajeni zasebni interier, pod katerega se podpisuje mladi arhitekt Jan Šimnovec, je namreč prav uspešno združil rodbinsko dediščino s funkcionalnostjo sodobnega bivanja.
V pritličju stare družinske domačije, ki je del večjega kmečkega kompleksa, si je mladi naročnik želel urediti nov dom. Na površini 94 m2, kolikor meri pritlična etaža, je še nekaj let prej živela njegova babica, kar pomeni, da je bil prostor bivalen, a ni več zadostoval potrebam sodobnega bivanja. Imel pa je dušo, ponazorjeno skozi z apnom ometane stene, kmečki pod in staro kmečko peč, okoli katere se je svoj čas vrtelo družinsko življenje.
V želji, da bi ustvarili kar največ bivalnega ugodja, so delno porušili steno med nekdaj črno kuhinjo in dnevnim prostorom ter tako odprli tloris in povezali bivalni del. Ta sprememba lepo odseva navade naročnika, ki se rad druži tudi med pripravljanjem hrane ‒ v ta namen so v prostor umestili tudi kar 3,5 metra dolg pohištveni kos, ki s kuhinjskega otoka prehaja v jedilno mizo.
Staro napeljavo so odstranili in jo zamenjali z novo, zaradi česar so morali sprejeti posamezne kompromise. Kmečki pod je bilo zaradi talnega ogrevanja praktično nemogoče ohraniti, v tlaku pa ga je nadomestil večslojni parket. Poleg talnega ogrevanja za toploto v prostoru skrbi še krušna peč, ki so jo tehnično in funkcionalno obnovili, danes pa jo lastnik rad uporablja tudi za peko.
Stare apnene omete so v celoti očistili in jih nadomestili z novim, prepustnim apnenim ometom. To je bilo vse prej kot preprosto, saj so pri odstranjevanju morali paziti na notranjo konstrukcijo, sicer bi lahko prišlo do poškodb. Na treh stenah so ohranili relief kamnitih zidov viden. Poleg delne rušitve stene v bivalnem prostoru je bil tloris deležen še ene manjše spremembe, oblikovanja sekundarnega vetrolova za vhodnim portalom, s čimer so izboljšali toplotno izolativnost prostora. Naročnikov minimalistični pristop je dovoljeval oblikovanje izčiščene podobe stanovanja s funkcionalno zasnovo, kot umetniške elemente pa so umestili predmete družinske dediščine.
Arhitekt Jan Šimnovec je na pobudo naročnika spretno vpletel elemente dediščine v sodobno podobo interierja, pri čemer je očistil stene in jih namenil mozaiku spominov. Stare predmete, razpostavljene na stenah, so našli na domačiji, saj so se naročnikovi predniki vrsto let ukvarjali s široko paleto obrti. Od kamnoseške delavnice, proizvodnje lepila do žage za predelavo lesa – posamezne elemente, ki kot spomin pričajo o preteklih obiskovalcih hiše, so ponosno umestili na stene. Poleg tega pa še stare smučke, kolesa vozov in sita, vmes pa dodali še nekaj črno-belih fotografij.
»Ljudje staro pogosto vidijo kot nekaj slabega. V potrošniški družbi je novo vedno bolj mikavno kot pa ukvarjanje s preteklostjo, spomini. Prenove niso preproste in zahtevajo veliko več truda in energije, a je zaradi rezultata vredno. Pogosto so prenove lahko tudi ugodnejše od novogradenj,« spodbudno pove arhitekt Jan Šimnovec, ki se podpisuje pod nadvse navdihujoč projekt na Novem trgu v Kamniku. Slednji je nastajal z razumevanjem lastnika in iznajdljivostjo arhitekta, plod tega pa je sijajna simbioza preteklosti in sedanjosti.
