Neizolirano podstrešje brez oken in z nizkim parapetnim zidom ni obetalo prav veliko ... Dokler ga s strokovnim očesom ni premerila arhitektka, specializirana za mansarde.
Ideja za preobrazbo mansarde je prišla od predanih staršev, ki so želeli za svoje tri otroke ustvariti manjše stanovanje, ki bi ga lahko koristili tako v študentskih letih kot morebitno odskočno desko za ustvarjanje svojih družin. Arhitektka Lara Romih je premerila kvadraturo podstrešja v ljubljanski Šiški, veliko nekaj čez 50 m2, kjer je bilo zaradi mansardne zasnove skoraj tretjino tlorisa neprehodnega in – kljub navidez nemogoči nalogi – pripravila zasnovo trosobnega stanovanja: “Ni vse v velikosti, predvsem je v volumnu. S premišljeno pozicijo prostorov in opreme je vse tako izkoriščeno, da nam še vedno ostane velik bivalni prostor, bogat s svetlobo in zrakom … tako da ničesar ne pogrešaš.”
Streho, ki pred tem ni bila izolirana, je izrabila za umestitev kar dvanajstih strešnih oken, s čimer je prostor dobil ogromno naravne svetlobe. “To je to, kar da prostoru bistvo,” pove. “Senčimo še zmeraj lahko, dodajati svetlobe pa naknadno ne moremo.” Ob zunanjih zidovih so – kjer je bilo potrebno – dodali parapetno steno, v osrednjem prostoru pa prostor sega vse do robov strehe. Na novo so urejene tudi prej neobstoječe inštalacije, suhi estrihi pa so zagotovili, da podstrešje ni statično preobremenjeno.
Nekaj po meri narejenih pohištvenih kosov je obogatenih z starim, a obnovljenim pohištvom, ki lepo dopolni vidne lesene strešne nosilce. A večjih kosov je malo, da mansarda ne bi delovala obteženo. “Gre za drugačno logiko eko bivanja, kamor ‘hrčkanje’ res ne sodi. Razen kuhinja, ki pa mora imeti vso moderno komoditeto in prostornino – ker pri hrani pa ne gre biti minimalističen,” se pošali.
Strošek prenove je po oceni znašal 67 tisoč €.
Interier: Lara Romih
Fotografije: arhiv avtorice
