Na robu Ljutomera, kjer mesto prehaja v naravno krajino, stoji nova družinska hiša, ki združuje sodobno arhitekturo, trajnostne rešitve in globoko osebno noto svojih lastnikov. Projekt je delo mladega arhitekturnega biroja STRIP LAB, ki je s premišljeno zasnovo ustvaril bivalni prostor, vpet v krajino, hkrati pa odprt sodobnim načinom bivanja.
Novo poglavje na mestu stare hiše
Naročniki in arhitekti so si sprva prizadevali za prenovo stare hiše, ki je na tem mestu stala že stoletje. Spoštovanje do obstoječega grajenega tkiva in želja po ohranitvi identitete kraja sta narekovala pristop, ki bi povezal preteklost s prihodnostjo. Vendar so zaradi tehničnih in statičnih omejitev morali staro stavbo podreti ter na njenem mestu zasnovati novo. Kljub temu hiša ohranja duhovno kontinuiteto prostora – s svojo lego, proporci in materialnostjo se spoštljivo vključuje v obstoječo veduto naselja.
Arhitekturna zasnova – odprtost in zračnost
Hiša je sestavljena iz treh povezanih volumnov, ki so domiselno razporejeni okoli osrednjega bivalnega prostora. Osrednji volumen s svojo petmetrsko višino in steklenimi površinami omogoča obilico naravne svetlobe ter vizualno povezuje notranjost z zunanjim okoljem. Vanj so umeščeni dnevni prostor, kuhinja in jedilnica, pri čemer se prostor organizira okoli osrednjega kamina, ki hkrati služi kot nizko zidano pohištvo in subtilno razmejuje različne funkcionalne enote.
Dva nižja volumna na obeh straneh hiše zagotavljata intimnejše prostore. V enem je glavna spalnica s kopalnico, v drugem pa tri otroške sobe. Tako razporeditev omogoča hkrati odprtost in zasebnost, pri čemer se bivalni prostori zlijejo v enoten, harmoničen organizem.
Gradnja s sodelovanjem naročnikov
Eden ključnih vidikov tega projekta je bilo delno samograditeljstvo. Mlada družina, ki si je želela kakovosten, a cenovno dostopen dom, je s svojo angažiranostjo pomembno vplivala na končni rezultat. Naročniki so sami opravili številna zaključna dela, od brušenja in oljenja lesenih površin do vgradnje izolacije, izdelave fasade in celo izdelave določenih kosov pohištva. Ta pristop ni zgolj zmanjšal stroškov gradnje, temveč je hiši vdihnil oseben pečat ter poglobil povezanost med prostorom in njegovimi prebivalci.
Arhitekti iz biroja poudarjajo, da je razmislek o možnosti samogradnje pomemben že v najzgodnejši fazi, torej v času projektiranja. V tem kontekstu ima arhitekt pomembno vlogo, saj lahko s premišljeno zasnovo in razvojem enostavnih detajlov bistveno pripomore k temu, da je samogradnja sploh izvedljiva.
Materialnost in trajnostne rešitve
Hiša je zgrajena iz križno mozničenih lesenih plošč (iQwood), ki ostajajo vidne v notranjosti ter s tem poudarjajo toplino in naravnost materialov. Fasada je obdelana z japonsko tehniko žganega lesa shou sugi ban, kar ji zagotavlja dolgo življenjsko dobo in minimalno potrebo po vzdrževanju.
Poleg tega hiša vključuje pasivne trajnostne rešitve, kot so optimalna orientacija za izrabo sončne svetlobe, naravno prezračevanje in toplotna masa opečnatega kamina, ki pomaga uravnavati temperaturo v prostoru. Streha je zasnovana tako, da omogoča poznejšo namestitev sončnih panelov, kar dodatno prispeva k energetski učinkovitosti objekta.
Hiša, ki raste s svojimi prebivalci
S to hišo so arhitekti iz biroja STRIP LAB ustvarili premišljen odgovor na sodobne bivalne potrebe mlade družine, hkrati pa dokazali, da je arhitektura lahko prilagodljiva, dostopna in trajnostna. Projekt združuje skrbno načrtovanje prostora, inovativno uporabo materialov ter vključenost naročnikov, ki so s svojo predanostjo soustvarili svoj dom. Hiša nad mestom ni le arhitekturna struktura – je življenjski prostor, ki odraža zgodbo tistih, ki ga naseljujejo, in se razvija skupaj z njimi.
Arhitektura in fotografije: STRIP LAB
