To je prihodnost: različni sistemi gradnje z lesom

Če so še nedavno v klasičnem gradbeništvu prevladovali gradbeni materiali, kot so opeka, beton in jeklo, les pa je bil nekoliko zapostavljen, danes temu ni več tako. Predvsem v ekološko zavednih in razvitih deželah je les postal celo vodilen gradbeni material v trajnostni stanovanjski gradnji.

0

Les je naravni gradbeni material, ki diha skupaj s prostorom, zato je življenje v hiši iz lesa bolj zdravo in prijetno. Poleg kvalitete bivalnega okolja pa je njegova velika prednost tudi mnogo hitrejša izvedba objekta.

»Les kot gradbeni material je dobil predvsem v sodobni trajnostni gradnji neko dodatno veljavo. Ko imamo lesen masivni ovoj, v katerem bivamo, živimo, nam les kot material uravnava zračno vlago in daje občutek bivanjskega ugodja. To je težko opisati, vendar ljudje, ki so to občutili, lahko povedo, da je razlika. In zelo veliko zdravstvenih ustanov se odloča in raziskuje, kako lesen ovoj vpliva na koncentracijo otrok v šoli, v vrtcu, ugotovili so tudi, da zniža srčni utrip preko noči. Vsi ti dejavniki so les kot naravni material postavil v ospredje, da povzroča najmanj stresa in dejansko najbolj prijetno bivalno okolje. Poleg tega pa delujemo trajnostno. Les je naraven material, ki po svojem odsluženem življenjskem ciklu propade. To pomeni ne obremenjuje okolja,« razlaga Dr. Bruno Dujič, univ. dipl. inž. grad.

Telovadnica v Stražišču je narejena iz križno lepljenega lesa. (Foto: Pavel Srečnik)

Križno lepljen les

Strokovnjak s področja lesene gradnje nam predstavi tehnologijo križno lepljenega lesa (X-lam), ki je že dve desetletji v ospredju sodobnega trajnostnega gradbeništva.

X-lam sistem imenujemo izvedbo lesene masivne konstrukcije iz lesenih masivnih križno lepljenih ploskovnih elementov, kjer so stene in medetažne plošče izdelane iz različno debelih večslojnih panelov. Tovrstne konstrukcije imajo izjemne prednosti pri požarni in potresni odpornosti, hkrati pa zaradi enovitega lesenega masivnega ovoja nudijo izjemno bivalno ugodje. So najbližja alternativa klasični gradnji, saj s polnim masivnim elementom popolnoma nadomestijo zid v klasični gradnji, vsi ostali sloji izolacije in finalizacije objekta pa se izvedejo na leseno masivno X-lam konstrukcijo z zelo enostavnimi in hitrimi postopki pritrjevanja.

Razvoj in uporaba X-lam panelov je v velikem porastu, saj so prodrli že na vse kontinente sveta, njihova proizvodnja in poraba pa trenutno še vedno eksponentno narašča. Trenutno je v tej tehnologiji v zadnjih nekaj letih po svetu in tudi v Sloveniji izvedeno mnogo več etažnih stavb, celo 20-etažna, projektirajo pa se že še višje stanovanjske zgradbe in tudi druge najzahtevnejše arhitekturne konstrukcijske izvedbe. V tehnologiji križno lepljene gradnje se namreč lahko izdela tudi dvigalni in stopniščni jašek tako v manjših kakor tudi v več-etažnih objektih.

Lesena gradnja ni omejena le na manjše objekte, primerna je tudi za več-etažne stavbe, celo 20-etažne in več.

Lesena gradnja naj bi naraščala tudi v prihodnosti predvsem zaradi ekološko in trajnostno usmerjenega razvoja družbe, saj je les edini konstrukcijski material, ki ima izjemno »eko« bilanco. Glede na vse večji pomen visoko toplotno-izolativnih objektov (pasivni, nič-energijski in plus-energijski), kjer ima velik pomen tudi zrakotesnost, je lesena celovita X-lam konstrukcija brez toplotnih mostov edina smiselna in optimalna izbira za doseganje vseh potrebnih zahtev.

Zaščita X-lam konstrukcije

Seveda pa mora biti pravilno zaščitena, da se ji podaljša življenjska doba. Leseno konstrukcijo lahko pred vremenskimi vplivi zaščitimo s termo-modifikacijo pri višji temperaturi, globinsko impregnacijo z različnimi preparati na osnovi borovih spojin ali pa površinsko z različnimi premazi. Možna je tudi uporaba prefabriciranih plošč ali pa kontaktne fasade.

»Lesena konstrukcija mora biti na suhem. To pomeni, da na zunanji strani naredimo fasadni ovoj, kjer je toplotna izolacija in potem pridemo do fasade, ki ščiti objekt pred atmosferskimi vplivi. In največkrat, če hočemo izkazati pristnost lesene konstrukcije, uporabimo leseno fasado. Ta je dejansko lahko nezaščitena. To pomeni, da se soočimo s tem, da les kot naravni material najprej posvetli in potem posivi,« pravi Dujič in doda, da se prav tako življenjska doba lesa podaljša s konstrukcijskimi detajli, na primer, da je les dvignjen od tal, lesena fasada pa zaščitena z večjimi napušči.

Gradnja z okvirno leseno konstrukcijo

Drugi od najpogosteje uporabljenih načinov gradnje z lesom in materiali na osnovi lesa pa je je gradnja z okvirno leseno konstrukcijo.

»Okvirno leseno konstrukcijo sestavljajo leseni vzdolžniki in prečniki, okoli teh lesenih konstrukcijskih elementov pa je izolacija. Izolacija so lahko lesna vlakna ali pa celuloza. Ta celotna konstrukcija pa je obdana s ploskovnimi materiali,« opisuje Bogdan Božec, predsednik upravnega odbora, ZDRUŽENJE LESNE IN POHIŠTVENE INDUSTRIJE pri GZS, ter nadaljuje, da so ploskovni materiali fasade lesno izolacijske plošče na zunanji in lesene plošče na notranji strani.

Okvirno leseno konstrukcijo sestavljajo leseni vzdolžniki in prečniki, okoli teh lesenih konstrukcijskih elementov pa je izolacija.

Takšna gradnja ima številne prednosti:

  • v največji meri je grajena iz lesa in recikliranih materialov, kar pomeni, da je okolju resnično prijazna, saj za njeno proizvodnjo ne potrebujemo novih surovin, prav tako pa za samo gradnjo porabimo najmanj energije,
  • prostor med samimi konstrukcijskimi elementi je v celoti zapolnjen z izolacijskim materialom, zato je objekt nadpovprečno toplotno izoliran, celuloza pa ima tudi nadpovprečno dober fazni zamik, kar pomeni manjše nihanje temperature v prostoru glede na spreminjanje temperature zunaj objekta,
  • grajeni objekti so zelo lahki in posledično nadpovprečno potresno varni. Sami spoji so med posameznimi konstrukcijskimi elementi pravilno načrtovani in izvedeni, kar pomeni, da lahko prenašajo velike potresne sile,
  • takšna gradnja je tudi požarno varna, saj so celuluzi dodane mineralne snovi, ki zavirajo gorenje, leseni deli konstrukcije pa so obdani z izolacijo in ploščami, kar prav tako zavira proces gorenja. Ob tem tudi pravilno dimenzioniran les sam ustvarja zaščito pred gorenjem in podaljšano ohranjanje konstrukcijske stabilnosti objekta, 
  • predstavljena konstrukcija je sposobna tudi prevzemati in oddajati vlago iz okolice kar izboljšuje počutje in mikroklimo v objektu.
  • vse uporabljene materiale lahko po razgradnji ponovno uporabimo,

»Kot zadnje bi pa omenil, da je tovrstni sistem v primeru pasivne oziroma skoraj nič energijske gradnje tudi deležen najvišje nepovratne finančne spodbude s strani Eko sklada, in sicer 135 evrov na kvadratni meter za izvedbo stanovanjskih objektov fizičnih oseb in pa 400 evrov po kvadratnem metru za izvedbo javnih objektov,« dodaja Božec.

Pa še tale zanimivost za konec: Ali veste, da približno 1 m³ lesa skladišči vsaj eno tono ogljičnega izpusta CO2-ja? Za povprečno veliko leseno hišo je potrebno okoli 50 m³ vgrajenega lesa. To pomeni da je v leseni hiši skladiščenih 50 ton ogljičnega odtisa. Lastnik je s tem naredil za okolje mnogo več kot če se celo življenjsko dobo ne bi vozil z avtomobilom.

***

Prispevek je nastal v sodelovanju z javno agencijo SPIRIT Slovenija in finančno podporo Ministrstva za gospodarski razvoj in tehnologijo Republike Slovenije, Direktorat za lesarstvo.

Več o lesu in lesnih izdelkih lahko preberete tudi v brošuri »Les je naše bogastvo«

PUSTITE KOMENTAR

Vpišite svoj komentar
Vpišite svoje ime

VARNOSTNA KODA *