Na Debencu, med vinogradi in gozdnim robom, stoji kamnita zidanica iz 19. stoletja, ki je s prenovo dobila novo vlogo. Brez želje po izrazitih posegih so arhitekti izhajali iz obstoječe konstrukcije in njene materialnosti ter prostor odprli svetlobi in višini.
Zidanica, značilna za dolenjsko krajino, stoji tik ob lokalni cesti, na robu strme parcele. Grajena je iz kamna in delno ometana z ilovnatimi ometi, ki jih je na nekaterih mestih spral dež, zato konstrukcija ostaja vidna in priča o starosti objekta. Pred prenovo je služila kot vikendica, vendar ni bila primerna za stalno bivanje – manjkale so sanitarije, prostori so bili nizki in temni, dnevna svetloba pa je v notranjost prodirala le skozi majhna lesena okna.
Od zaprtosti k odprtosti
Osnovno izhodišče prenove je bila želja po svetlejšem, zračnejšem prostoru, ki bi omogočal udobno bivanje eni osebi z občasnimi gosti. Zaradi stanja konstrukcije so arhitekti lahko odstranili vse notranje predelne stene, kar je omogočilo povsem odprto zasnovo pritličja. S tem so se prostori, ki so bili prej razdrobljeni in utesnjeni, povezali v enotno bivalno celoto.
Ključni organizacijski element je postal osrednji servisni volumen, ki ločuje spalni del od bivalnega prostora. Vanj so umeščene sanitarije in tuš, ob robovih pa servisne in garderobne omare. Kuhinja in shranjevalni elementi so postavljeni ob severno stran objekta, kjer ni oken, s čimer so bolj osvetljeni deli hiše ostali prosti za bivanje.
Svetloba, višina in materialnost
Pomemben korak pri prenovi je bilo tudi odpiranje prostora v višino. Nad bivalnim delom je bila ohranjena medetažna konstrukcija, ki danes tvori galerijo z dodatnim ležiščem za goste. Strešna konstrukcija je bila izolirana z lesno izolacijo, leseni nosilci ostrešja pa so ostali vidni in postali eden izmed ključnih prostorskih poudarkov.
Finalni sloj stropa je izveden z rahlo grobim apnenim ometom, ki mehča prostor in ustvarja prijeten kontrast z robustnimi lesenimi in kamnitimi elementi. Dodatno izboljšanje bivalnih pogojev je prinesla tudi sprememba na severozahodni fasadi, kjer so odstranili nefunkcionalna lesena vrata in jih nadomestili z oknom, ki v notranjost dovaja več dnevne svetlobe ter odpira pogled v naravo.
Novo in staro v ravnotežju
Eden ključnih ciljev prenove je bil ohraniti obstoječe stanje in poudariti njegove kvalitete, hkrati pa nove posege jasno ločiti od starega. Vsi novi elementi interjerja so zato oblikovani v enotnem materialu – lepljenem smrekovem lesu, ki s svojo svetlostjo in umirjenim tonom dopolnjuje obstoječo strukturo objekta. Ometi so sanirani, stavbno pohištvo zamenjano z novim, a še vedno lesenim, del obstoječega pohištva pa je bil ohranjen in ponovno vključen v prenovljen prostor. Masivni leseni pod je bil obnovljen in tako še dodatno povezuje staro in novo.
Prenovljena zidanica na Debencu ni razkošna, a je prostorsko velikodušna. Je primer arhitekture, ki spoštuje dediščino prostora, uporablja preprosta sredstva in z natančnimi posegi ustvari svetel, topel in bivanjsko bogat ambient – prostor, ki ostaja zvest svojemu izvoru, a je hkrati povsem primeren za sodobno življenje.
- Arhitektura: STUDIO MIKA, d. o. o.
- Lokacija: Debenec
- Leto načrtovanja: 2023
- Leto izvedbe: 2024
- Površina: 58,00 m2
Fotograf: Mitja Šemrov
