Kako do domače savne?

Sproščanje v savni je velik užitek za marsikoga, ne le zaradi vseh zdravstvenih dobrobiti - turška savna na primer pozitivno vpliva na dihalne poti, finska spodbuja krvni pretok in pospeši presnovo, infrardeča savna pa odpravlja utrujenost - pač pa zaradi občutka, da smo si vzeli nekaj trenutkov samo zase, stran od vsakodnevnih obveznosti in stresa. A le redkokdo se na savnanje namensko odpravi v wellness center. Danes poglejmo, kako si lahko domačo savno postavite kar v kopalnici, kleti ali na podstrešju.

1
Foto: Unsplash

Suhe savne

Za postavitev t.i. suhih savn – finske, infrardeče in kombinirane savne – ne potrebujete drugega kot električni priključek. Za IR savno potrebujete le navadno vtičnico, medtem ko boste za finsko savno potrebovali 6 kW (enofazni) oz. 8 kW (trofazni) priključek – odvisno od moči peči.

Pri ponudniku savn lahko kupite že izdelano savno ali pa jo naročite po meri vašega prostora. Odločiti se boste morali med masivno leseno izvedbo (ki zaradi odlične toplotne izolativnosti lesa ne potrebuje dodatne izolacije) in t.i. sendvič izvedbo, v kateri je izolacija z obeh straneh oblečena v leseno oblogo.

Infrardečo savno lahko postavite kamorkoli – na dosegu morate imeti le navadno vtičnico.

Infra rdeča savna nas ogreva z infrardečo svetlobo, zato so temperature v savni nižje (med 25 in 55°C). Deluje z IR grelci, razporejenimi po čim večji površini savne. Takšna savna porabi malo električne energije – med 1,5 do 2,5 kW, približno toliko, kot kakšen manjši gospodinjski aparat. Savna se hitro ogreje, uporabljamo pa jo lahko približno pol ure naenkrat. Cene tipskih IR savn za 1-2 osebi se začnejo pri približno 1000 evrov.

Finska savna porabi nekoliko več prostora, potrebuje pa tudi močnejši električni priključek, zato jo je dobro načrtovati vnaprej in ji zagotoviti posebno mesto v hiši.

Finske savne prostor segrevajo s posebnim grelcem, ki segreva nanj položeno kamenje. V njej lahko dosežemo dosti višje temperature (do 110°C), pa tudi zelo nizko relativno zračno vlažnost, ki jo nato reguliramo s polivanjem kamenja z vodo. V finski savni se tako močno spotimo, spodbudimo krvni obtok in krepimo ožilje. Kot že omenjeno, finske savne porabijo več energije, sploh pri zagonu. Uporabljamo jih lahko med 10 in 15 minut naenkrat. Za (tipsko) finsko savno za 1-2 osebi boste odšteli od 2000 evrov naprej – odvisno od izbranih materialov in drugih vgrajenih dodatkov.

Mokre savne

Za parne savne – turške, rimske in ostale izpeljanke – pa poleg elektrike potrebujete tudi vodovodni priključek in odtok. Takšne savne morajo biti tudi posebej izdelane – obložene s keramiko ter obokane (zaradi polzenja kondenza). Klopi in tla v turški savni morajo biti ogrevani. Po možnosti mokro savno umestite v ločen, dobro prezračevan prostor, saj jo boste morali po vsaki uporabi prezračiti in iz nje izvzeti vso nastalo vlago, da se prepreči nastanek plesni. Parne savne so po navadi izdelane po meri za točno določen prostor, a tudi tu na tržišču že obstajajo tipske izvedbe, izdelane iz plastičnih mas, ki ne potrebujejo dodatne obloge s ploščicami.

Domača parna savna je dražja, a zelo blagodejna za vse, ki imajo pogoste težave z dihali.

Najpomembnejši del turške savne je parni agregat, ki potrebuje 6 kW, trifazni priključek; savna se predogreva približno 30 minut, v njej pa lahko preživimo največ 20 minut.

Cene parnih savn precej variirajo glede na vgrajene materiale. Zgolj za parni agregat boste odšteli približno 1400 evrov, cene za celotno izvedbo pa začnejo pri 4000 evrih.

Večfunkcijski parni tuš je odlični (in cenejši) nadomestek za turško savno.

Namesto turške savne pa se lahko odločite za parni tuš, ki deluje po podobnem principu, le da zanj ne potrebujete posebnega prostora – umestite ga namreč kar v kopalnico. Parni tuš lahko uporabljamo za navadno tuširanje, za masažo z vodnimi šobami ali pa za parno kopel. Cene takšne tuš kabine se gibljejo od 1500 evrov dalje.

Zunanje savne

Zunanje savne sproščajo tudi z razgledom.

Če znotraj nimate prostora, si lahko omislite tudi zunanjo savno. Zaradi specifike izvedbe (postavitev ločenega prostora z lastnim temeljem, inštalacijami, hidro- in toplotno izolacijo, streho …) je takšna izvedba sicer dražja od notranje, sploh, ker se za zunanjo uporabo priporoča tudi močnejše grelce. Poleg tega boste morali ob zunanji savni (ki lahko v notranjih prostorih zavzame tudi le 1,5 m2), nameniti nekoliko več ogrevanega prostora za ohlajanje, tuširanje in preoblačenje.

Se domača savna izplača?

Če so vas omejitve v času koronakrize prikrajšale za razvajanje v vaših najljubših wellnessih, je misel na domačo savno vsekakor privlačna. In če boste savno uporabljali redno, je domača savna tudi bolj vzdržna izbira, saj se vam bo investicija povrnila že v dveh do treh letih od postavitve (če jo seveda primerjamo s stroškom enako pogoste uporabe javne savne). Dobro počutje, ki ga dosežemo z rednim savnanjem, pa bo jeziček na tehtnici gotovo prevesil v prid domači savni.

Pred nakupom savne vam priporočamo posvet s strokovnjakom, ki vam bo svetoval, kakšna savna bo najbolje zadovoljila vaše potrebe in vam podal napotke za pravilno vgradnjo in vzdrževanje, tako, da vam bo resnično služila na dolgi rok.

Prejšnji članekPtičica.si: ljubki živalski liki, ki polepšajo decembrske praznike
Naslednji članekAmbienti – 12. sezona, 12. oddaja
Arhitektka, ki rada izkuša, oblikuje in opisuje lepe prostore. Trenutno v Španiji išče navdih v mediteranski kulturi bivanja, a z veseljem ponudi kak online nasvet za opremo doma. Dosegljiva na spodnjih kontaktih:

1 komentar

PUSTITE KOMENTAR

Vpišite svoj komentar
Vpišite svoje ime

VARNOSTNA KODA *