Na obrobju Bleda, v novem naselju z značilnim imenom Blejska pahljača, stoji hiša, katere interjer je zasnovala arhitektka Mateja Želinšček. Naročniki, mlada družina z različnimi željami in značaji, so iskali nekaj več kot le funkcionalno bivališče. Želeli so dom, ki bi znal sprejeti kontraste – od ljubezni do živahnih barv do želje po umirjeni eleganci, od potrebe po zasebnosti do odprtosti za goste.
Prav v tem iskanju ravnotežja je Mateja Želinšček našla skupni imenovalec v naravi. Paleta barv, vzorci in materiali so se naslonili na okoliško krajino: na jezero, gozdove, letne čase. Tako v hiši danes srečujemo prostore, ki niso nikoli povsem enaki, a so kljub raznolikosti harmonično povezani. Dnevni prostor, kjer se zbirajo najbližji, je urejen v umirjenih tonih hrasta in mehkih sivin, poudarjen s temnejšo kuhinjo in jedilnico, kjer rastline ustvarjajo občutek majhne notranje džungle. Tu se življenje dogaja v prepletanju topline lesa, svetlobe, ki prodira skozi dolga okna, in ritma družinskih večerov.
Ko se hiša razpira navzgor in navzdol, se razkrivajo novi svetovi. V nadstropju spalnice pripovedujejo intimnejšo zgodbo: v eni prevladujejo jesenski toni, umirjeni in mehki, z nežno tapeto kot spominom na posušene travne bilke. Otroška soba pa je kot igriv kontrast: modra stena s konji, pisan svet plišastih igrač in drobnih predmetov, ki rastejo skupaj z deklico. Vsaka soba ima svojo kopalnico, urejeno v različnih atmosferah – od kamnite robustnosti do igrivega mozaika.
Klet hiše je preobražena v prostor sprostitve in igre. Wellness z eksotično tapeto in savno ustvarja občutek oddaljenih potovanj, čeprav ostajamo na Bledu. Zvezdnato nebo iz drobnih luči na stropu savne vabi v meditativni odmik, medtem ko topla kad in ležalniki kličejo k lenobnim uram miru. Tu je še praktičen svet vsakdana – urejen utility z neopaznimi omarami in dolgo linijo pulta, kjer se življenje organizira, da se drugje lahko sprošča.
Posebno poglavje hiše pa predstavlja apartma v mansardi. S svojim vhodom in povsem samostojno zasnovo je najprej zamišljen kot prostor za goste, pozneje pa bo morda postal dom hčerke, ko bo odrasla. Tu je izraz arhitektkine igre z barvami najbolj svoboden: črna kuhinja v kontrastu z močno barvito tapeto, modra žametna sedežna garnitura, geometrijski vzorci in črno-beli poudarki. Spalnica s črtastim vzglavjem in kontrastom rumenih detajlov nadaljuje drznost tega dela hiše, kopalnica pa se v črnem kamnu spogleduje z eleganco prestolnic.
Celota hiše je preplet funkcionalnosti in poetičnosti. V njej ni le premišljenih tlorisnih rešitev – krajših hodnikov, povezanih prostorov, ločenih enot –, temveč predvsem občutek, da vsak kotiček nagovarja določen trenutek življenja. Enkrat gre za vsakdanjo toplino ob jedilni mizi, drugič za mirno zavetje spalnice, spet tretjič za barviti utrip, ki ga prinesejo gostje v mansardnem apartmaju. Ta dom je zato več kot le hiša. Je dom, ki razpira različne plasti – družinsko intimnost, odprtost za prihodnost, stik z naravo in drznost sodobnega oblikovanja. Je prostor, ki bo skupaj z družino rastel, se spreminjal in vedno znova našel novo ravnotežje med življenjem in arhitekturo.
Arhitektura: Mateja Želinšček
