Mogočna večstanovanjska stavba na eni izmed tržaških ulic opozori nase s prenovljenim pročeljem, okrašenim z balustradami. Med vzpenjanjem po stopnišču se obiskovalcu vzbudi radovednost, kaj se skriva za ducati vrat, mimo katerih stopa. Ali tudi tam prevladuje preteklost, začetek 20. stoletja, ko so zgradili hišo?
Ko vstopi v stanovanje, kamor ga prijazno povabi arhitektka Andreja Medvedić, kar obstane: svetlo, prijazno, v modrino opreme obdano stanovanje nesporno utripa v 21. stoletju! Nespremenjen izvirni tloris ohranja kuhinjo ločeno od preostalih prostorov, kopalnica in stranišče sta prav tako vsaksebi, dovolj velika veža se na enem koncu izteče v hodnik, ki so ga spremenili v neopazen utiliti, velik dnevni prostor se lahko spremeni v spalnico, ob njem pa je še druga spalnica. Povezuje jih eleganca, dopolnjena z ljubkimi dodatki. Prostori so med seboj povezani, bodisi z odprtimi vrati ali celo brez njih. Skupna površina stanovanja znaša 75 kvadratnih metrov.
Ohranili so stara vrata s podboji, parket so prav tako samo pobrusili, tudi vhodnih vrat niso zamenjali, vse drugo pa je novo, kupljeno z izbranim okusom.
Kot je značilno za notranjo opremo, ki jo izbira ta arhitektka, v bivališčih ob morju prevladuje modra v raznih odtenkih. Modremu kavču delajo družbo posteljnina, zavese, oblazinjeni stoli in še kaj. To enovito modrino razigrajo slike na stenah in sproščeni marinistični motivi blazin na posteljah.
Še bolj izstopa keramika na stenah kopalnice in WC, ki s posnemanjem teksture kamnin ustvarja vtis kamnite votline, ojačan z odsevi v velikih okroglih ogledalih.
Barve imajo v tem stanovanju res pomembno vlogo. Stene niso bele, saj belina požira barve opreme, zato je Andreja izbrala težko določljiv ton, v katerem se mešajo rožnata, krem in bledo rjava, odvisno od svetlobe, ki ga določa. To nevtralno ozadje poudari tako opremo kot bele mavčne štukature tik pod stropom.
Po arhitektkinih besedah je bilo stanovanje pred prenovo kot nekakšna siva luknja. Svetlobo, ki se zdaj razliva po njem, v veliki meri odsevajo barve v prostorih, saj se sonce v ulici visokih zgradb v stanovanje ujame le za nekaj ur dnevno.
Arhitektura: Andreja Medvedić
Fotografije: Alessandro Bettoso
