Obokani stropovi, štukature, star parket in idiličen zasebni atrij so bili oblikovno izhodišče oblikovanja. Praktično izhodišče pa je bila potreba po domu, ki bo zadostil sodobnemu življenjskemu slogu: z odprto tlorisno zasnovo, udobnejšo kopalnico, obilico shranjevalnih površin in sodobnim utilityjem.
Prav utility se je izkazal kot povezovalni element med vsemi željami in obstoječimi pogoji – ko so iz kopalnice odstranili pralni stroj in ga umestili v nov prostor, se je tudi prej razdrobljena kuhinja logično uredila, kopalnica pa sprostila. Slednjo je arhitektka opremila z walk-in tušem, belo sanitarno opremo, črnimi armaturami in izvirnimi grafičnimi ploščicami, ki so iz majhne kopalnice brez naravne svetlobe izvabili kar največ.
Pa se vrnimo na začetek: ko skozi obnovljena in na modro-siv odtenek prebarvana vhodna vrata vstopimo v stanovanje, nas najprej objame obokana urbana kuhinja, obogatena s teksturo betona. Opremljena je s sodobnim kuhinjskim nizom, mehko ugnezdenim pod obok, in dopolnjena z masivno jedilno mizo, nad katero kraljujejo vintage lestenci. Skozi s štukaturo ovenčan portal že uzremo dnevno sobo. No, dnevno sobo znotraj dunajske plesne dvorane: ročno starana ogledala (dodana z namenom optične povečave in posvetlitve prostora), v katerih se odseva veličastni Flosov lestenec, bi namreč pristajala obema.
Tri kamnite stopnice nas vodijo v udobno spalnico, ki pa je prava vizualna poslastica. Mehka preproga in bogato posteljno vzglavje so le njen del: skozi okna s polkrožnim zaključkom, ki mehko sedijo na kamniti steni, uzremo z mahom obraščeno živo skalo Grajskega griča. Arhitektka je v ta pozabljeni raj, ki enakovredno pripada naravi in človeku, umestila manjšo letno kuhinjo in udobna sedišča. Z gotovostjo lahko trdimo, da se bodo med grajsko skalo in romantičnimi oboki odvili vsi najlepši družinski in družabni trenutki.
Interier: Nina Štajner
Fotografije: Anže Vrabl