Na vrhu hriba s pogledom na kraško planoto leži vas Avber ‒ strnjeno naselje, ki so ga skozi stoletja oblikovali kamen, veter in čas. Med tesno zloženimi hišami, katerih ritem sta narekovala burja in pomanjkanje rodovitne zemlje, stoji domačija, katere obnovo je navdahnila vrnitev h koreninam. K prednikom. Po zaslugi Ofis arhitektov pa je nastal projekt, katerega namen presega prenovo. Je namreč pristan, ki lastnike tesno preplete s koreninami prednikov.
Prenova kraške domačije, pod katero se podpisujejo Ofis arhitekti, je dokaz, da ne glede na to, kako daleč po svetu odidemo, naše korenine ostanejo tam, od koder prihajamo. Naročnika iz Avstralije, čigar družinske korenine segajo prav v to kraško vasico, je namreč projekt prenove ponovno povezal, ne le s krajem, temveč z arhitekturno tradicijo njegovih prednikov. Končni rezultat ni le prenova, temveč kulturna oživitev. Nov dom v vaškem tkivu, ki so ga skozi stoletja sooblikovali ostri sunki burje in teža kamna.
Zasnova se z natančnostjo in spoštovanjem loteva značilnih kraških elementov. V samem središču je borjač ‒ zaprto dvorišče, ki je nekoč ščitilo ljudi, živino in pridelke pred burjo ter ustvarjalo prijetno mikroklimo za vsakdanje življenje. Okrog njega se razprostirajo trije volumni: dvonadstropna stanovanjska hiša, hlev ter gospodarsko poslopje za živali in shrambo. Strnjena razporeditev lepo odraža značaj tradicionalnih kraških vasi, kjer je gostota pozidave posledica močnih sunkov burje, torej pogoj za preživetje, hkrati pa tudi izraz identitete.
Preostale tradicionalne elemente ‒ zgornji »gank« (balkon), kamnite zidove, škure (lesena polkna) in težke korce so v ta namen obnovili in na novo subtilno interpretirali. Njihova oblika ostaja, medtem ko je funkcija nekoliko posodobljena, kar zagotavlja kontinuiteto med dediščino in potrebami sodobnega bivanja.
Prenova poudarja materialno iskrenost domačije: grobi kamniti zidovi ostajajo vidni in kot taki pričajo o minulih dneh. Nekdanji kmetijski elementi pa so prevzeli nove vloge. Korito za krmo se transformira v element police, kmečke niše se preobrazijo v shranjevalne prostore. Dvorišče, nekoč povsem funkcionalno, se preobrazi v podaljšek dnevnega prostora – zavarovan pred burjo, a odprt ritmu vaškega življenja. Notranjost je na novo razporejena z mislijo na svetlobo in prostorsko jasnost, pri čemer udobje biva v tihem ravnovesju s težo izvornih kamnitih struktur.
Lepota projekta pa se ne skriva le v arhitekturi, temveč globoko v osebnem pomenu za naročnika. Zanj vrnitev v Avber ni pomenila zgolj obnove hiše, temveč ponovno vzpostavitev vezi z družinsko dediščino in kulturno identiteto. Revitalizacija postane dejanje kontinuitete med generacijami, ki sodobno življenje zasidra v DNK kraške poselitve.
Projekt kot tak sledi načelu ponovne rabe in zmernosti. Kjerkoli je bilo mogoče, so obstoječe strukture in materiale ohranili. Strehe, obtežene s tradicionalnimi korci, so bile skrbno obnovljene, kamniti zidovi popravljeni, lesena polkna pa oživljena. V notranjost so posegali le z nujnimi posegi, ki zagotavljajo udobje in učinkovitost, medtem ko so se vsem nepotrebnim izognili. Takšen premišljen pristop zmanjšuje okoljski vpliv in hkrati ohranja avtentičnost domačije.
Hiša Avber dokazuje, da lahko revitalizacija tradicionalnih naselij vdahne novo življenje prostoru, hkrati pa z ohranjanjem dediščine in reinterpretacijo elementov, navdahnjenih z osebnimi zgodbami, premosti čas med preteklostjo in sedanjostjo.
- Biro: Ofis arhitekti
- Avtorji: Rok Oman, Špela Videčnik, Matej Krajnc, Janez Martinčič, Andrej Gregorič, Rok Dolinšek, Klara Buzkova, Marieke Van Dorpe, Adrien Riviere
- Lokacija: Avber, Slovenija
- Trajanje projekta: 2023‒2025
- Bruto površina objekta: 185 m²
Fotografije: Janez Martinčič
