Mlada družina si je želela urediti družinsko gnezdece pod streho stare kraške domačije. V ta namen so se odločili, da del te povsem prenovijo in mu ob pomoči arhitektke Helene Kalčič vdahnejo novo podobo, ki bo nagovarjala potrebe družine in sodobnega življenjskega sloga, obenem pa bo ohranila spoštljiv dialog s tradicijo.
Na kraškem robu, v vasi Coljava, stoji tipična kraška domačija z notranjim dvoriščem, uokvirjenim s treh strani, in značilnim balkonom, ki raztegnjen čez celotno fasado povezuje zunanje in notranje življenje. Mlada družina si je v delu stare domačije želela urediti dom, za pomoč pa prosila arhitektko Heleno Kalčič. Ta je v nenavadni obliki prepoznala priložnost: iz zahtevnega in prostorsko utesnjenega tlorisa je izluščila svetel, zračen in izrazito sodoben interjer, ki ostaja uglašen s kamnitim izročilom Krasa.
Največjo oviro pri prenovi, ki je marsikoga odvrnila od posega, je predstavljala nepravilna oblika prostora, ki se konusno zoži. Ta je onemogočala jasno razporeditev funkcij v prostoru, a arhitektka jo je spretno vkomponirala v pripoved prostora.
Obnova je bila temeljita: odstranitev notranjih ometov je omogočila, da so originalni kamniti zidovi ponovno zadihali, nova okna in razširitev odprtin proti balkonu pa so v dom prinesli svetlobo in ustvarili občutek pretočnosti. Med nadstropjem in podstrešjem so odstranili medetažno ploščo, s čimer so na sicer majhni kvadraturi ustvarili nepričakovan občutek prostornosti, zračnosti.
Arhitektka je znotraj debelih kamnitih zidov ustvarila interjer, ki temelji na izrazitem minimalizmu, pa ne zaradi trendov, temveč same privlačnosti prostornega ozadja. V interjer so umestili skrbno izbrane kose, ki s kamnom ne tekmujejo, temveč ga dopolnjujejo.
Z namenom doseganja nevtralnosti so izbrali tlak iz dekorativnega betona, ki je idealna osnova za vizualno hierarhijo, vzpostavljeno v posameznih ambientih. Vsak prostor ima svojo glavno točko: v dnevni sobi je to slika na vodilih, ki ob drsenju razkrije ali skrije televizor in hkrati deluje kot senčilo; v jedilnici ritmična krivulja kamina; v kuhinji polkrožni otok; ob stopniščih pa geometrijski panel oziroma betonski parapet z železno prečko.
Kuhinja je harmonija masivnega hrasta, belega mediapana in marmorja, ki v kombinaciji delujejo domačno in prečiščeno. Polkrožni otok mehča linearno geometrijo prostora, hkrati pa vzpostavlja točko druženja, ki ni podrejena strogosti tlorisa. Geometrijski panel ob stopnišču, oblikovan v lesu, subtilno povzema vzorec opek okoli obstoječih oken in tako poveže staro konstrukcijo s sodobno interpretacijo ornamentike.
Razsvetljava je zasnovana arhitekturno, ne le funkcionalno. Ikonična viseča svetilka Vibia Wireflow zasidra jedilno mizo kot srce doma, medtem ko stenska svetila na kamnitih stenah rišejo relief naravnega materiala. Nad otokom visi preprosta luč, drugod po prostoru pa ritem določajo reflektorji. Ambientalna svetloba z LED-trakovi je uporabljena diskretno – v kaminu in policah dnevne sobe poudari plastenje materialov in globino zidov.
Spalnica se umakne v tišji izraz, kjer arhitektka vzpostavi uravnovešeno asimetrijo. Stenski panel z integriranim LED-trakom vnaša poetično mehkobo in umirjeno svetlobo, hkrati pa kljub navidezni nežnosti ostaja izrazito arhitekturni element.
Arhitektura: Helena Kalčič
