Arhitekta iz Moskve Maria Maša Kozhevnikova si je izbrala Portorož za novo življenje. Njena slovenska prijateljica Blanka ji je pomagala najti stanovanje, v katero se je, kot pravi, zaljubila na prvi pogled. Kot izkušena arhitektka je takoj videla potencial stanovanja z visokimi stropi, ki je bilo potrebno prenove. Nahajalo se je v prvem nadstropju 120 let stare portoroške vile, ki ima status kulturnega spomenika.
Nova lastnica si je ustvarila harmoničen intimni prostor ter previdno izbrala kose pohištva, zbirateljska umetniška dela in eksponate. Kot da si je pri barvah resnično dala duška in s tem pokazala radost do življenja ter svojih novih začetkov v Sloveniji. Maria Maša Kozhevnikova dodaja, da gre za kombinacijo barv, ki podpirajo druga drugo.
Prenove in opremljanja stanovanja, ki deluje prefinjeno, a hkrati drzno, se je lastnica lotila z veliko strastjo, z mislijo na vsak detajl. Okna in vrata je vseeno pustila takšna, kot so bila, enako je naredila tudi s starimi ometi, ki so na nekaterih mestih v dnevni sobi ostali vidni. Spremenila pa je razporeditev v domu, s čimer je pridobila prostor za jedilnico in tudi za umetniške eksponate. Njeno stanovanje po prenovi ima veliko vsega. Ozadje tega harmoničnega kaosa so umetniški kosi, ki prihajajo z vseh koncev sveta, vključno z Iranom in Uzbekistanom.
Prostrana dnevna soba je osrčje stanovanja. V njej je vse polno elementov in vzorcev, ki jih je lastnica pogumno kombinirala. V sobi sobivajo stari klavir, kamin, zofa nadstandardnih dimenzij … in še bi lahko naštevali. Vsak umetniški eksponat s svojo lastno zgodbo pripomore k celotnemu vzdušju.
Vzorec, ki se diskretno ponavlja, pripomore k vtisu, da so vsi elementi pohištva, detajli in umetnine v sozvočju. Stanovanje, ki oddaja subtilen pridih luksuza, ima veliko ogledal, ki dodatno vizualno povečajo prostor. Poleg ogledal so zaščitni znak stanovanja še zanimiva svetila različnih oblikovalcev. Med seboj so stilsko različna, saj so tako moderna kot klasična, obiskovalec pa jih lahko doživlja kot umetniško delo.
Medtem ko so dnevna soba, jedilnica in kuhinja orientirane proti morju in so med seboj povezane, je za dve spalnici rezerviran bolj diskreten del stanovanja. Kuhinja v modrih barvah je daleč od tipične slovenske kuhinje, za katero je značilen les.
Poleg kuhinje je lastnica netipičen material – plastične tapete iz steklenih vlaken – uporabila tudi v kopalnici. Ta je umeščena v prostor, kjer je bilo včasih vrtna lopa. Zdaj je skrita za steno, ki jo pokriva foto tapeta, kar pripomore k mirnemu vzdušju v spalnici.
Obiskovalec dobi občutek, da je v tem stanovanju uspešno združena zgodba preteklosti s sodobnostjo. Zagotovo gre za ambient trajne dediščine, ki presega meje držav in združuje ljudi z vizijo lepote in harmonije.
Arhitektura in fotografije: Maria Maša Kozhevnikova
